Rakava obolenja spadajo med glavne vzroke smrti v Evropski uniji, Slovenija se po umrljivosti zaradi raka uvršča v sam vrh. Več kot 300 smrti zaradi te bolezni na 100.000 prebivalcev so leta 2015 našteli na Madžarskem, Hrvaškem, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.
Obolevnost za različnimi oblikami raka se na sončni strani Alp močno razlikuje glede na prebivališče. Medtem ko na državni ravni zabeležimo v povprečju 559 novih primerov te bolezni na 100.000 prebivalcev, je na regionalni ravni stopnja obolevnosti najvišja v zasavski regiji (616), le malo nižja je v osrednjeslovenski regiji (600), ki ima največ prebivalcev, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najmanj, 513 novih primerov na 100.000 prebivalcev beležimo v primorsko-notranjski regiji.
Rak je huda bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja med vzroki obolevnosti in umrljivosti. Ob tem na NIJZ poudarjajo, da napredek na področju sodobne diagnostike omogoča odkrivanje številnih primerov tudi v zgodnji fazi. Intenziven razvoj metod zdravljenja pa prispeva k temu, da je rak vse bolj ozdravljiva bolezen in preživetje bolnikov z rakom vse daljše.
Na nastanek raka vplivajo številni dejavniki.
Že lokalna skupnost lahko s svojimi ukrepi prispeva k zmanjšanju dejavnikov tveganja, kot so nezdrava prehrana, kajenje, pitje alkohola, telesna neaktivnost, slab socialno-ekonomski položaj in obremenitve s stresom. Prav tako lahko prispeva k zmanjšanju izpostavljenosti dejavnikom zunanjega okolja, kot so onesnaženost zraka, zemlje in vode z različnimi rakotvornimi snovmi, opozarjajo na inštitutu.
Dobra tretjina vseh smrti
Kljub črnim statistikam rakava obolenja niso na prvem mestu med povzročitelji smrti v Sloveniji. Srčno-žilne bolezni so namreč že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. V Sloveniji so tako bolezni srca in ožilja leta 2013 predstavljale skoraj 40 odstotkov vzrokov vseh smrti. Po podatkih NIJZ je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi najvišja na Pomurskem, najnižja pa v osrednjeslovenski regiji.
Nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov srčno-žilnih bolezni odložimo oziroma zmanjšamo njihovo težo in tako podaljšujemo življenje predvsem z zdravim življenjskim slogom. Zmanjšanje bremena srčno-žilnih bolezni je tudi zelo odvisno od primarne preventive, kjer pa se pogosto srečujemo z organizacijskimi in finančnimi težavami ter pomanjkanjem kadra, so še opozorili na NIJZ.
Zato je, kot predlagajo, treba vzpostaviti učinkovito medresorno sodelovanje za oblikovanje zakonodaje, strategij in programov s področja javnega zdravja, ki bodo ob učinkoviti implementaciji prispevali k zmanjšanju bremena srčno-žilnih bolezni.
Možganska kap vsaki dve uri
Svoj smrtni davek vzame tudi možganska kap, ki na leto v poprečju prizadene okoli 4000 bolnikov, kar pomeni enega prebivalca vsaki dve uri. Skoraj četrtina bolnikov umre v prvem letu po kapi. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi je najvišja v pomurski regiji, najnižja pa v osrednjeslovenski regiji.
Možgansko-žilne bolezni ter njihove posledice so pomembno družbeno breme v vseh razvitih državah sveta. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, so povišan krvni tlak, povišan holesterol in kajenje, v veliki meri pa so vezani na način življenja.
Na NIJZ ob tem izpostavljajo, da je medicina pri zdravljenju bolnikov z možgansko kapjo v zadnjem desetletju pomembno napredovala, a možganska kap pri večini bolnikov še vedno povzroči zmanjšano funkcionalnost. Možganska kap je zato pomemben zdravstveni problem, saj je vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti, poleg tega pa so stroški nege in zdravljenja zelo visoki. Kot vzrok prezgodnje smrti, visokih stroškov nege in zmanjšane produktivnosti možganska kap predstavlja tudi velike zdravstvene in socialno-ekonomske posledice za bolnika in njegovo družino, so zapisali na NIJZ.
Po samomoru na 40. mestu na svetu
Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev stanja v družbi. Čeprav je v družbi zelo razširjena informacija, da Slovenija po številu samomorov spada v sam svetovni vrh, to ne drži. Po podatkih iz leta 2016 se Slovenija v tej kategoriji s 13,3 samomora na 100.000 prebivalcev uvršča na 40. mesto. V Sloveniji si tako vsako leto vzame življenje med 500 in 600 ljudi, kar nas po količniku samomora uvršča med deset najbolj ogroženih evropskih držav. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je najvišja v koroški, savinjski in zasavski regiji, najnižja pa v obalno-kraški regiji, razkrivajo podatki NIJZ.
Na inštitutu pojasnjujejo, da razlike v duševnem zdravju odsevajo družbene razlike. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, mnogokrat pa tudi neprepoznane. Pogosto so duševne težave signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi.
V Sloveniji je sicer poskusov samomora tudi od deset- do dvajsetkrat več kot samomorov. Ti se pri nas »izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost«.
Na osebni ravni je vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva med populacijo v celoti. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost. Po napovedih bodo duševne bolezni do leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni, takoj za boleznimi srca in ožilja.
Nad evropskim povprečjem vse regije
Slovenija je v vrhu držav članic EU po posledicah škodljivega pitja alkohola, nad evropsko povprečje se uvrščajo vse slovenske regije. Dolgoročne posledice čezmernega uživanja alkohola so pogost vzrok sprejemov v bolnišnico. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi alkohola je najvišja na Gorenjskem, najnižja pa v obalno-kraški regiji.
Čezmerno uživanje alkohola predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje, saj lahko povzroči zasvojenost ter več kot 60 različnih bolezni, stanj in poškodb, opozarjajo NIJZ.
Največ zobozdravnikov v osrednji Sloveniji
Na NIJZ ugotavljajo, da se v zadnjem desetletju število prebivalcev na enega zobozdravnika zmanjšuje v vseh regijah. Z zobozdravniki so najbolj preskrbljeni prebivalci osrednjeslovenske regije, kjer jih je 1180 na enega, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, kjer je 1740 prebivalcev na enega zobozdravnika.
Kazalnik števila prebivalcev na enega zobozdravnika prikazuje, koliko prebivalcev v povprečju oskrbuje en zobozdravnik. Pri tem so upoštevani zobozdravniki vseh specialnosti, vključno z zobozdravniki specializanti in specialisti, ki so na zadnji dan v opazovanem koledarskem letu zaposleni.
