Na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) so ob koncu leta zbrali nekaj podatkov, ki bodo v trenutkih skušnjave morda koga prepričali, da ne poseže po še enem kosu slaščice ali kozarcu alkohola, in se bo raje odpravil na sprehod.
Praznični december z bogato obloženimi mizami vabi k prevelikim obrokom, a za preveliko telesno težo večine Slovencev vendarle niso krivi samo kulinarični presežki zadnjega meseca leta. Lani je bilo namreč čezmerno hranjenih ali debelih več kot polovica (52 odstotkov) prebivalcev Slovenije, starih 18 let ali več. Normalno hranjenih je bilo 45 odstotkov, podhranjenih pa tri odstotke prebivalcev, kažejo statistični podatki.
Alkohol »pobral« 364 oseb
Veselo je decembra tudi zaradi kakšne kaplje alkohola preveč, ki sicer številnim dobro voljo prinaša tudi ob drugih priložnostih. Alkohol je lani najmanj enkrat na mesec uživalo 78 odstotkov Slovencev, starih 16 let ali več. Morda pa se motivacija za zmanjšanje uživanja alkohola v prihajajočem letu skriva v podatku, da je bilo zaradi alkoholne bolezni jeter lani hospitaliziranih 686 ljudi, umrlo pa jih je 364. Nekoliko obetavnejši so podatki Sursa o uživanju sadja in zelenjave, ki se kar pogosto znajdeta na slovenskih krožnikih. Približno 70 odstotkov prebivalcev Slovenije sadje in zelenjavo uživa vsaj enkrat na dan, skoraj tretjina večkrat na teden, malo manj kot trije odstotki pa redkeje.
Petina prebivalcev kadi
Med pogostejšimi novoletnimi zaobljubami so tudi tiste o prenehanju slabih razvad, kot je kajenje. Priložnost za izboljšanje življenjskega sloga na tem področju ima okoli petina državljanov. Toliko je med prebivalci Slovenije namreč kadilcev. Zadnji dve desetletji se delež kadilcev v Sloveniji sicer nekoliko zmanjšuje.
Več stresa, manj dela
Na mestu je morda tudi obljuba o manj stresnem življenju, saj je bilo lani zaradi reakcije na hud stres in prilagoditvenih motenj hospitaliziranih 940 ljudi, kar je skoraj še enkrat več kot leta 2005. V vseh letih od 2005 je bilo zaradi te bolezni hospitaliziranih več žensk kot moških. Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se v zadnjih letih sicer zmanjšuje: leta 2008 so delovno aktivni opravili 40,5 ure, lani pa 39 ur na teden.
