Urgentna služba je fizično nameščena v urgentnem centru v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Zaračunavanje nenujnih obiskov se po poročanju Večera nanaša na del urgence, kjer na tabli piše "bolezni", medtem ko pri "poškodbah", torej na kirurškem delu urgence, o tem ne razmišljajo, saj je pri njih nenujnih obiskov zelo malo.
"Odločili smo se za skrajni ukrep za skrajno nenujne stvari," je za časnik povedal vodja prehospitalne enote nujne medicinske pomoči Štefan Mally. Vsak dan pride kdo k njim po nujno medicinsko pomoč, čeprav bi zaradi svoje težave lahko obiskal osebnega zdravnika. Zaračunavanje jim že leta sicer omogočajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. A v 15 letih so izdali morda 15 položnic. Če bi se strogo držali pravil, pa je Mally prepričan, da bi jih lahko v teh dneh izdali že kakšnih sto ali dvesto.
Za običajni pregled pri zdravniku bo treba odšteti 20 evrov. Če bo človek želel, da mu pregledajo še kri in urin, bo moral dodatno plačati. Zgolj za posvet pri zdravniku brez pregleda bo treba plačati deset evrov. Za dvig recepta, ki ni nujen, 15 evrov. "Ne želimo se izogniti bolnikom. Sivina naj le pride k nam - torej vsi, ki niso prepričani, ali je z njimi vse v redu in jih skrbi za svoje zdravje, če torej mislijo, da je njihovo zdravstveno stanje resno," je še povedal Mally.
"Veliko je takih drobnih stvari, ki nam jemljejo čas in energijo," je pojasnil, zakaj nenujni bolniki na urgenco ne sodijo. S tem namreč ne le povzročajo gnečo, ampak tudi dodatno obremenjujejo osebje, ki ima že tako polne roke dela. "Potem imamo iztrošeno osebje, veliko slabe volje v čakalnicah, bog ne daj, a lahko se zgodi, da zaradi vseh nenujnih kdo nujni ne pride pravočasno do primarne oskrbe," je opozoril.