Stanovanjska hiša Kraljevih v Dolanah 6 b stoji nekaj sto metrov nizvodno ob borlskega mostu, postavili so jo v 70. letih prejšnjega stoletja. Ker ni šlo za poplavno območje, z gradbenim dovoljenjem težav ni bilo, desetletja kasneje tudi s poslovnimi prostori ne. Kraljeva je povedala, da jih občasne visoke vode nikoli niso skrbele: »Vse življenje živim ob reki, nikoli se je nisem bala. Vse do velikih poplav leta 2012.«
Takrat je Drava poplavila celotno spodnjo etažo hiše in uničila vso opremo. Škode je bilo za okoli 40.000 evrov, zavarovalnina je ni v celoti pokrila. Posledice poplav so odpravljali več kot pol leta, je dejala Kraljeva: »Najbolj žal mi je za harmoniko mojega pokojnega očeta. Denarja, ki bi jo lahko nadomestil, ni. V stenah je ostal smrad, da o računih za elektriko, ko smo stene sušili, ne govorim ... Tega ne privoščim nikomur.« Opomnila je, da jih o nevarnosti ni nihče obvestil, zato so bili povsem nepripravljeni: »Niti nismo vedeli, kako se boriti z vodo, saj se nam do takrat še nikoli ni bilo treba; voda nikoli prej ni segla do hiše.«
Od takrat do danes so pri Kraljevih že trikrat pakirali kovčke ter ob pomoči gasilcev in civilne zaščite polnili protipoplavne vreče. Nazadnje je bil rdeči alarm razglašen konec oktobra. »Spet dva dni nisem mogla delati, vse stvari smo selili v višjo etažo. Čakali smo, ali bomo spet morali oditi od doma,« je dejala Kraljeva. Tudi sicer je njen spanec od poplav dalje bolj rahel: »Cele noči poslušam, kako reka šumi, kar me psihično uničuje. To ni življenje.«
Bi v globino lahko zgrmel tudi Borl?
Letos je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj preoblikovalo rečno sipino pri Borlu, da bi povečalo pretočnost struge. Kraljeva je prepričana, da zamisel ni bila najboljša: »Prod so na kup narinili prav pri hišah in s tem naredili neke vrste zamašek. Visoke vode so veliko tega proda prinesle na našo stran reke – z brežine je bilo na sipino mogoče celo stopiti. Z deli je nekdo zaslužil, koristi pa nobene.« Povedala je, da so prod iz struge nekoč (pred razglasitvijo območja Natura 2000 pred slabima dvema desetletjema) redno čistili: »Okoli leta 2002 ni bilo na sredini reke nobenega otoka, od razglasitve Natura 2000 pa čiščenje proda ni več dovoljeno. Vendar pa so naše hiše na tem mestu stale že prej … Ko se je delala obrtna cona v Dolanah, so cele tovornjake dravskega gramoza vozili iz Hrvaške …«
Kraljeva je z dopisom zahtevala gradnjo protipoplavnega zidu oziroma nasipa, z družino bi sprejela tudi nadomestno stanovanje na drugi lokaciji.
Odstranjevanje proda ni edina težava, morda še pomembnejši je neenakomeren pretok reke. »Večino časa Drava ni več podobna reki, temveč močvirju. Videla sem fotografije iz 70. let prejšnjega stoletja, ko je imela Drava konstantno pretok okoli 300 kubičnih metrov na sekundo. Mladi ljudje so z borlskega mosta skakali v reko, torej je morala biti globoka,« je dejala Kraljeva. Opozorila je, da je Drava mogočna reka: »Tisti, ki ne živijo ob njej, se tega ne zavedajo. Ob visokih vodah se ne bojim samo za nas, temveč tudi za grad Borl. Reka spodjeda skalo; lahko se zgodi, da bo cel grad zgrmel v globino.«
Na težave je opozorila Direkcijo RS za vode, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj in Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), v državnem zboru je bilo tudi postavljeno poslansko vprašanje; odgovorov Kraljeva doslej še ni prejela. Z dopisom je zahtevala gradnjo protipoplavnega zidu oziroma nasipa, z družino bi sprejela tudi nadomestno stanovanje na drugi lokaciji: »Mislim, da je ljudi ob reki pred poplavami treba zaščititi. Naša pravica do mirnega bivanja je zapisana v ustavi.«
»Cele noči poslušam, kako reka šumi, kar me psihično uničuje. To ni življenje.«
Čakamo celovito študijo
Na Direkciji RS za vode (DRSV) so odgovorili, da gre v omenjenem primeru le za posamične objekte: »Zato bo treba razmišljati o individualnih ukrepih varovanja pred visokimi vodami, kar je lahko tudi manjši visokovodni nasip. Ustrezno rešitev mora podati projektant po preučitvi vseh dejstev.« Pojasnili so, da poplavne varnosti naseljem in posameznim stanovanjskim objektom ne morejo zagotavljati v sklopu rednega vzdrževanja rečne struge: »Vzdržujemo pa pretočnost struge in s tem preprečujemo poslabšanje poplavne varnosti.« Napovedali so, da bo v naslednjih mesecih v okviru čezmejnega projekta FRISCO končana celovita študija poplavne varnosti Drave, ki bo podala celovite protipoplavne ukrepe.
