Novice Svet24

Premogovnik Velenje

Kdo nadzoruje tiste, ki nadzorujejo, in na kakšen način? To je vprašanje, ki se postavlja ob zadnji drami na inšpektoratu za infrastrukturo, ki deluje pod ministrstvom za infrastrukturo.

Nekdanji minister Peter Gašperšič je zaradi več prijav mobinga na inšpektoratu ustanovil posebno komisijo, ki da naj pregleda očitke na račun glavne inšpektorice Sandre Petan Mikolavčič. Komisija je bila sklicana, očitke je pregledala, nato je vse potihnilo. Gašperšič se je »o navedenem pogovoril z osebo, ki so ji bila dejanja očitana, zadeva pa je bila s tem zaključena«, se je glasil odgovor ministrstva za infrastrukturo. V isti sapi so bili sposobni dodati, da je trpinčenje na delovnem mestu nesprejemljivo in da ima ministrstvo do tovrstnega ravnanja »ničelno toleranco«.

Zadeva je morda zaključena za Petan Mikolavčičevo, ki ji politika očitno krije hrbet, ne pa za eno od dveh oseb, ki sta zoper njo podali prijavo glede mobinga. Po prijavi je bil naš sogovorec odpuščen iz krivdnih razlogov, o zaključku dela komisije pa kot stranka v postopku sploh ni bil obveščen. Cinično sporočilo za javnost, da ima ministrstvo do trpinčenja na delu »ničelno toleranco«, je tako samo sol na rano javnega uslužbenca, ki v javni sektor ni prišel po poti političnega kadrovanja.

Med bolniško krivdno odpustili žrtev

Naš sogovorec je na inšpektoratu kvalitetno delal vrsto let, kar nam je dokazal s tem, da je bil štiri leta zapored ocenjen z oceno pet. Zalomilo se je letos, ko ga je Petan Mikolavčičeva domnevno kazensko premestila na delovno mesto, za katero še ni bil usposobljen. Njegovim sodelavcem je nato naročila, naj mu gledajo pod prste in ga lovijo pri napakah.

Zaradi vseh formalnih in neformalnih pritiskov ga je izdalo zdravje, nakar se je odločil 8. marca letos ministru Gašperšiču podati prijavo. Štiri ure po prijavi ga je na mizi čakalo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kako je prišlo do tega zaporedja dogodkov, mu še danes ni jasno, a to ni bilo prvo sumljivo sosledje.

Kljub opozorilu pred odpovedjo se je odločil vztrajati pri uradni preiskavi. Pred Gašperšičevo komisijo je kot priče privedel sodelavce, ki so potrdili njegove trditve. A glej ga zlomka, svoje priče je pripeljala tudi direktorica Petan Mikolavčičeva; te so trdile povsem nasprotno – odnosi, da so v najlepšem redu. Gašperšičeva komisija, ki so jo sestavljali Jože Taler, Mihael Bastar, Andreja Košir in Brigita Miklavc, se tako menda ni mogla odločiti, kdo ima bolj prav. Priče v korist ustrahovanega ali priče na strani domnevne ustrahovalke, ki bi v pričanje nemara lahko bile ustrahovane?

Razplet je postal jasnejši dober mesec dni kasneje, saj so bile priče v korist ustrahovanega kaznovane z dodatnim delom. Nasprotno so bile priče v korist domnevne ustrahovalke Petan Mikolavčičeve razbremenjene dela, o čemer je poročal že portal MMC RTV SLO. Zakaj? Ministrstvo na novinarsko vprašanje ni odgovorilo.

STA

Veliko bolniških, ministrstvo ne ve, zakaj

Pred sindikalistom zaprla vrata

Do Petan Mikolavčičeve je poskušal priti tudi sindikalist Frančišek Verk (SDOS). Pred njim je zaprla vrata, kar se mu je zgodilo prvič v karieri. Pred zaprtimi vrati je ostal tudi, ko je pisal pristojni ministrici Alenki Bratušek. Na pisma mu ni odgovorila.

Komisija si očitno sploh ni zastavila vprašanja, kako to, da je inšpektorat glede vprašanja mobinga razdeljen po sredini. Ugotovili so le, da je na njem res nesorazmerno veliko bolniških odsotnosti, a niso znali odgovoriti, zakaj. Na novinarsko vprašanje so nam odgovorili, da niso pristojni za pridobivanje podatkov o vrsti bolezni zaposlenih in vzrokih zanjo, prav tako ne morejo ugotavljati vzročne zveze med odnosi na inšpektoratu in zdravstvenim stanjem zaposlenih.

Zaposleni in en krivdno odpuščeni, ki so z nami spregovorili pod pogojem, da ostanejo anonimni, glede tega niso v dvomih. To so povedali tudi pred komisijo. »Zaradi mobinga in šikaniranja se mi je psihofizično zdravje poslabšalo. Celo leto sem že na terapiji,« je povedal prvi. »To je definitivno posledica odnosov na delovnem mestu,« je dodala druga priča, »predpisani so mi bili tudi antidepresivi.«

Na dolgotrajni bolniški je tudi krivdno odpuščeni delavec, s katerim smo se pogovarjali. Na vprašanje, ali to pripisuje trpinčenju in ustrahovanju s strani nadrejene, je odgovoril, da je to nedvomno razlog.

Inšpektor: Zavedam se, da bodo povračilni ukrepi

Še najbolj zgovorno pa je pričanje inšpektorja inšpektorata za infrastrukturo, ki je Gašperšičevi komisiji povedal, da se zaveda, da bodo njegovemu pričanju sledili povračilni ukrepi. Komisija ga je vprašala, ali meni, da se nad zaposlenimi vrši nadzor, na kar je odgovoril, da je »sistem nadzora do potankosti dodelan in premišljen (na način, op. p.), da se vsaka najmanjša nepravilnost zabeleži v pisni obliki«, kar da služi nadaljnjim postopkom na škodo zaposlenih.

Pri tem poudarjamo, da ne gre za neko anonimno mnenje neznane osebe, temveč za mnenje strokovno usposobljenega inšpektorja, ki je to izjavil pred uradno komisijo. Zapisnik hranimo v uredništvu.

Ali nad varuhi integritete bdijo ljudje brez integritete?

Jakopičeva opozarja, da še vedno nismo uzakonili Resolucije o preprečevanju korupcije, na način, da bi bili zaščiteni žvižgači. To je še tolikanj pomembneje v javnem sektorju, »kjer imajo delavci v korupcijo največji vpogled, učinkovitih metod, kako jo prijaviti, pa ne«.

»Zgodba vsekakor ni osamljena in se je pojavljala v več sredinah. Čeprav sem kot sindikalistka v preteklosti zastopala in branila interese delavcev tudi v zasebnem sektorju, pa moram izpostaviti, da tako agresivnega pritiska na psiho delavcev in načrtnih, kar vnaprej dodelanih strategij lomljenja ljudi, kot ga doživljajo delavci v državnih organih, nisem doživela nikjer,« je na naše vprašanje, ali gre za osamljen primer, odgovorila Ana Jakopič iz Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS).

»Verjetno je v ozadju res želja zlomiti varovalke sistema, ki bi lahko ob kvalitetnem delovanju pomenile pravo varovanje pravic vseh državljanov, česar se elite, tako politične kot gospodarske, ki z lovkami segajo po državnem aparatu, še kako zavedajo in le-tega poskušajo lomiti ali narediti neučinkovitega, tudi in predvsem preko odstranitve 'motečih' načelnih kadrov,« je v svoji analizi jasna Jakopičeva.

Na drugih inšpektoratih identične zgodbe

O mobingu, ki ga je nad zaposlenimi izvajala nekdanja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, se je prelilo že mnogo črnila, o tem smo poročali tudi na teh straneh. Dodatno je zanimivo, da je tudi Petan Mikolavčičeva nekoč bila inšpektorica za delo. V tirnicah Trčkove po mnenju Jakopičeve nadaljuje tudi naslednik Trčkove – vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Jadranko Grlić.

Tudi na inšpektoratu za delo »je bil eden od 'prijemov', kako doseči deli in vladaj oziroma nadzor in kaznovanje, prav prek sistema ocenjevanja«, je neposredna Jakopičeva. »Zgodbe po navadi žal izbruhnejo šele, ko je teh dejanj že toliko, da je tudi delo inšpektorjev in ostalega osebja že v tako hudih težavah, da slednje vpliva tudi na rutinsko delo,« dodaja.