Enaindvajseto stoletje, trajna grožnja terorizma, obnovljene napetosti med Rusijo, Kitajsko in zahodom, »nori« Korejec, ki drži prst na rdečem gumbu ... Čeprav imamo morda občutek, da smo varnostno zelo ogroženi, ugotovitve raziskovalcev družbenih trendov in mnenj kažejo drugačno sliko. Pri Gallup International so v 64 državah izvedli raziskavo o pripravljenosti prebivalstva na vojno in pri tem odkrili zanimiv trend, ki se pojavlja v gospodarsko razvitih družbah. Pri tem izstopa zahodna Evropa, kjer je svojo državo pripravljena braniti vsega četrtina prebivalstva.
Japoncem, Nemcem in Italijanom ni več do boja
Raziskava je pokazala, da bi se zgolj 21 odstotkov Avstrijcev odzvalo na klic k orožju. Še bolj »miroljubni« so v državah, ki so sprožile drugo svetovno vojno - na Japonskem, v Nemčji in Italiji. V deželi vzhajajočega sonca bi čast cesarstva branilo le 11 odstotkov prebivalcev, v Nemčiji 18, pri naših zahodnih sosedih pa ena petina. V skupini držav, ki si lahko obetajo zvestobo manj kot četrtine državljanov, so še Španija, Češka, Bolgarija, Belgija, Nizozemska in Hongkong. »Ti rezultati presenečajo. Kot kaže, tako Avstrijci kot tudi ostali v zahodni Evropi ne vidijo konkretne grožnje,« je povedal avstrijski zgodovinar Christian Ortner. Povedal je še, da temu botrujejo tudi geopolitične razmere, ki vseeno niso tako zaostrene, kot so bile v času hladne vojne. »Pomembno je, da ljudje vedo, kako hitro se lahko sprožijo politične in ekonomske krize v srednji Evropi,« je še dejal zgodovinar.
Švedi in Švicarji bolj pripravljeni
Če je delež tistih, ki bi se žrtvovali za državo, zelo nizek tudi v Veliki Britaniji (27 odstotkov) in Franciji (29 odstotkov), pa je ta višji v tradicionalno nevtralnih državah Švici (39 odstotkov) ter na Švedskem (55 odstotkov). Nasprotno od pričakovanega je delež razmeroma nizek tudi v ZDA, kjer bi 44 odstotkov ljudi zakorakalo v vojno. V naši soseščini sta »najbolj pripravljena« Bosna in Hercegovina (55 odstotkov) ter Kosovo (58 odstotkov), medtem ko so v Srbiji malce slabše »vojno razpoloženi« (46 odstotkov). Zanimiv je tudi podatek, da je v drugi svetovni supersili Rusiji 15 odstotkov višja potencialna odzivnost na vojno stanje. Na vojno najbolj pripravljena evropska država je Finska, kjer je kar 77 odstotkov državljanov pripravljeno umreti pod zastavo. Medtem pa je slika na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki ter jugovzhodni Aziji drugačna. Na vrhu so Maroko (94 odstotkov), Vietnam in Pakistan.
Slovenija je daleč od cone konflikta
Študija namreč kaže, da so ljudje v državah, ki se neprestano srečujejo s konflikti, bolj pripravljeni na obrambo domovine. S tem se strinja tudi dr. Iztok Prezelj s katedre za obramboslovje na FDV. »Če je dežela bila v bližini oboroženega konflikta ali je imela konflikt na lastnem ozemlju, potem je jasno, da bo pripravljenost za branjenje države z orožjem bistveno višja, kot pa če država ni v bližini konflikta,« pojasnjuje Prezelj in dodaja, da nobena zahodna država že dolgo ni imela resnih oboroženih konfliktov na svojem ozemlju, ko pa pošilja vojake v oborožene konflikte, pa jih pošilja zelo daleč. Slovenije sicer tokratna mednarodna raziskava ni zaobjela, vendar razpoložljivi podatki iz raziskave o nacionalni varnosti, ki so jo leta 2007 opravili na Obramboslovnem raziskovalnem centru, kažejo, da je pri nas situacija podobna kot v zahodni Evropi. Na vprašanje »Kako bi se vedli v primeru agresije z orožjem na RS?« je 25,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se borili z orožjem. Na drug način bi se upiralo dobrih 42 odstotkov vprašanih, medtem ko se 16,9 odstotka vprašanih ne bi borilo, niti upiralo.
