Nekdo, ki zdaj prejema 700 evrov, bo po novem ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev, je ob napovedanem dvigi minimalne plače za nacionalno televizijo pred dobrim mesecem obelodanila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc.
Mesec dni po njeni izjavi, ki je med sindikati in ljudstvom sprožila val ogorčenja, lahko ugotovimo, ne le da Slovenija ustvarja »deželo bogatih revežev«, temveč da so se za ta korak odločile tudi številne evropske države. Torej Evropa postaja kontinent bogatih revežev?
Kar devet izmed 22 držav članic Evropske unije, ki imajo uveljavljen instrument minimalne plače na zakonski ravni, bo namreč z novim letom dvignilo najnižje dohodke. V to druščino smo sicer že vključili tudi Slovenijo, saj, kot kaže, bodo spremembe zakona o minimalni plači, ki na sončni strani Alp s 1. januarjem to zvišuje na 667 evrov neto, prestale tudi tretje branje v parlamentu in minimalna plača bo tako uzakonjena.
Največji dvig v Španiji
S 1. januarjem bodo minimalne plače dvignili še na Češkem, v Estoniji, na Hrvaškem, v Latviji, na Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji in Španiji.Da bodo najnižje plače za 100 evrov dvignili, so po protestih rumenih jopičev napovedali tudi v Franciji, a še ni točno jasno, kdaj se bo to zgodilo.
Za zdaj se bodo z novim letom največjega povišanja veselili španski delavci, ki se jim bo najnižji neto dohodek zvišal za kar 22 odstotkov. Gre za največje povišanje v zadnjih 41 letih.
Glede na že omenjene besede generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije v Španiji očitno ustvarjajo super bogate reveže, precej bogate reveže pa bodo imeli tudi na Slovaškem, kjer se bo neto minimalna plača zvišala za 14 odstotkov, in v Latviji, kjer bodo imeli 12-odstotno zvišanje. Najmanjše zvišanje neto minimalne plače bomo imeli prav v Sloveniji, kjer se bo z novim letom povišala le za 3,9 odstotka.
Pri dogovoru za povišanje te postavke v Sloveniji je sicer prav gotovo najbolj pomembno, da bo po letu 2020 najnižja plača lahko znašala najmanj 20 odstotkov ter največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Do leta 2020 se bo sicer minimalna plača pri nas zvišala na 700 evrov, takrat bodo iz nje izključeni tudi dodatki na plačo, kot je na primer dodatek za delovno dobo.
Prekarni delavci
Z zvišanjem minimalne plače in izključitvijo dodatkov iz nje bodo najkrajšo potegnili prekarni delavci, saj se bo s tem povišala tudi povprečna plača. Minimalni prispevki, ki jih mora plačati samostojni podjetnik, ki v podjetjih opravlja enako delo kot redno zaposleni, so namreč vezani na višino povprečne plače in trenutno znašajo 372,91 evra. Po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izpred pol leta je v Sloveniji prekarno zaposlenih 14 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva oziroma okoli 135.000 ljudi.
Če dvigu minimalne plače ne bo sledil tudi dvig preostalih plač, bodo tisti z nižjimi prihodki težje prišli do kreditov. Zaposleni na »minimalcu« do kredita sploh ne morejo, saj jim mora po plačilu kreditnih obveznosti na računu ostati minimalna plača. Tisti z malce višjimi plačami pa bodo zato manj kreditno sposobni oziroma bodo lahko dobili isti kredit kot danes, a le pod pogojem, da bo doba odplačevanja daljša.