Šarec nadaljuje varčevanje v šestem letu gospodarske rasti. Nepolitičen del državne uprave je medtem na robu kolapsa.
Predsednik vlade Marjan Šarec je popustil pri vprašanju usklajevanja pokojnin, pristal na zahtevo Levice po zvišanju minimalne plače, socialne pomoči in sredstev za film ter vse skupaj uskladil tako, da je predlog proračuna ostal uravnotežen in v skladu s fiskalnim pravilom. Volk sit in koza cela?
Ne povsem. Kratko bodo potegnili uradniki in javni uslužbenci, ki jim bodo pri plačnih masah predvidoma vzeli kar 60 milijonov evrov, kar predstavlja največji rez. Nehali bi jim izplačevati dodatek za redno delovno uspešnost in za povečan obseg dela javnih uslužbencev. Že tako preobremenjenim uradnikom bodo torej preprosto nehali plačevati za njihove nadure, ki pa jih z novimi birokratskimi ovirami povzroča prav politika.
Določeni podsistemi pokajo po šivih
Ana Jakopič, sekretarka sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), meni, da gre za grobo kršitev socialnega dialoga, ki povrh na vladni strani sploh ni potrebna – saj smo že v šestem letu gospodarske rasti, potreba po varčevanju pa je že zdavnaj minila.
»Določeni podsistemi javnega sektorja pokajo in so že počili po vseh šivih in že nevarno ogrožajo varnost prebivalcev,« pravi Jakopičeva in glede tega posebej izpostavlja zaporniški sistem ter inšpekcijske službe.
42 inšpektorjev za 210 tisoč podjetij
»Država ima 210.000 pravnih subjektov, približno 800.000 zaposlenih, ki jih nadzira zgolj 42 inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij. Slednji opravijo približno 75 odstotkov nadzorov izključno na podlagi prijav. Za redne nadzore in akcije zmanjkuje časa,« razloži Boštjan Račič, sindikalni zaupnik SDOS pri Inšpektoratu RS za delo. »Inšpektorjev je premalo,« je jasen.
»V aktualni koalicijski pogodbi je obljubljena podvojitev števila inšpektorjev. Realizacija? Niti eden,« opozarja Račič, ki tudi v letošnjem letu pri tem vprašanju ne pričakuje bistvenega napredka. Dodaja, da so nazadnje pet dodatnih zaposlitev za inšpektorje razpisali lani, a tudi to je bila le delna realizacija sklepa Odbora RS za delo. Ta je sklenil zaposliti 20 dodatnih inšpektorjev.
Nadure delajo, plačani zanje niso
Nevarno preobremenjene so tudi upravne enote, kjer je delež zaposlenih od leta 2008 naprej padel tudi za do 30 odstotkov, izpostavlja Jakopičeva. »Politika se pri tem igra nevarno igro z državljani RS, saj se pri zmanjševanju sklicuje na 'nepriljubljenost uradništva' med prebivalstvom, ki pa ga povzroča predvsem sama z množičnim zaposlovanjem 'svojih' kadrov na najvišja delovna mesta v uradništvu in s tem napihuje 'povprečne plače' v uradništvu.«
Marjan Šarec o proračunski aritmetiki: komu ja in komu ne: »Ničesar nismo našli. Tega denarja se ne išče kar tako, ker stanje proračuna ni takšno, da bi kar razmetavali z denarjem.«
Prejšnji teden so tako stavkali uradniki na UE Tobačna v Ljubljani. V sredo, po šesti uri, ko se uradne ure zaključijo, so tudi zaključili z delom in pustili čakati večje število strank. Trenutno so UE posebej obremenjene tudi zaradi Zakona o graditvi objektov, ki je uvedel nov institut uporabnega dovoljenja. Ukrep je sprejela politika, izvajajo ga uradniki, ki so tudi tarča nezadovoljstva državljanov nad novimi birokratskimi ovirami, kar bi marsikateri družini lahko vzelo streho nad glavo, ker hiša še ni ometana in posledično brez hišne številke. »Največ pritiska strank na zaposlene na UE je ravno na področju graditve objektov,« opozarja Miha Veladžič iz Sindikata upravnih enot Slovenije.
Kdo zastopa interese uradnikov?
Za 600 tisoč upokojenskih volivcev se prerivata Desus in SAB. Večji kos za kulturo in simboličen dvig socialnih transferjev in minimalne plače je za svoje volilno telo priskrbela Levica. Za okolje in zoper plastiko se bori čudežni deček SMC Jure Leben. Kdo med visoko politiko zastopa uradnike? »Nihče. Smo le orožje v rokah politike, ki se do nas obnaša kot do hlapcev,« je pesimističen Veladžič.
_______________________
Komu kaj
Občine bodo dobile svoje: predlog rebalansa proračuna predvideva tudi dvig povprečnin za občine. Ta sicer ne bo visok za posamezno občino. Celokupno pa vendar gre za 30 milijonov evrov, kar je polovica zneska, ki ga bodo vzeli birokratom.
Kos pogače tudi SMC: uspešno si je več denarja priskrbel minister za okolje in prostor Jure Leben (SMC). Predlog zakona o izvrševanju proračuna predvideva 350 tisočakov letno več za Lebnovo ministrstvo.
