Te dni smo priča pestremu sindikalnemu dogajanju. Zelo razočarani nad odnosom vlade sta policijska sindikata, v katerih so včeraj že zaostrili stavko. Tudi sindikat delavcev v pravosodju vladni strani očita, da jih je v pogajanjih ignorirala. Zaposleni v pravosodju stavkajo od 5. novembra, a po besedah predsednika njihovega sindikata Tomaža Virnika na svoje stavkovne zahteve niso dobili nobenega odgovora. Sporazuma, ki je bil v ponedeljek usklajen z nekaterimi sindikati, zato ne bodo podpisali.
Sindikat delavcev v pravosodju vladni strani očita ignoranco
Po napovedi stavke se je omenjeni sindikat pridružil ločenim pogajanjem, ki so potekala s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). A po besedah Virnika pravih pogajanj z njimi sploh ni bilo; če so drugim sindikatom tudi pisno posredovali odgovore na njihove zahteve, pa sami niso od vladne strani dobili niti enega stavka.
Upali so, da bodo o njihovih zahtevah vendarle spregovorili na sestanku na ministrstvu za pravosodje, ki je sklican za danes ob 13. uri, a so jih obvestili, da bo na njem govor izključno o pravosodnih policistih. Nad odnosom vladne strani so zato zelo razočarani in ne nameravajo podpisati stavkovnega sporazuma, ki so ga z vladno stranjo v ponedeljek uskladili Sviz, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, torej trije sindikati, s katerimi sicer sodelujejo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Po Virnikovih besedah se vsi strinjajo s pasovnimi dvigi plač, ki jih je predlagala skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška, saj je prav, da se pristopi k odpravi zaostankov, nastalih v času krize, ko se je javnim uslužbencem jemalo. Težava pa je, da se niso dotaknili plačnih anomalij, razen tam, kjer imajo sindikati velik vpliv.
Delu javnega sektorja se s protestnim shodom pridružuje tudi zasebni
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija Pergam bosta višje plače zahtevali na protestnem shodu, sta sporočili. Pri tem med drugim opozarjata na nujnost dogovora o novem plačnem modelu. Vsebino skupnih zahtev in datum protesta bosta sindikata podrobneje predstavila na sredini novinarski konferenci.
Kot so sporočili iz omenjenih organizacij, sindikati zasebnega sektorja neuspešno opozarjajo na slabitev pogajanj za kolektivne pogodbe dejavnosti in na nujnost dogovora o novem plačnem modelu, sindikati v javnem sektorju pa si prizadevajo za uresničitev z vlado sklenjenih dogovorov in za odpravo varčevalnih ukrepov iz leta 2012, oboje v luči izboljšanja položaja delavcev v obeh sektorjih.
"Ob vsem tem pa delodajalci grozijo z odpovedjo kolektivnih pogodb v primeru sprejetja zakona o minimalni plači, kar je zagotovo kaplja čez rob in eden od povodov za organizacijo protestnega shoda," so dodali.
Na konferenci bodo govorili tudi o napovedanih protestih javnega sektorja. Čeprav je vladna pogajalska skupina v ponedeljek dosegla dogovor s sindikatom učiteljev in sindikatoma, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu, za začetek decembra napovedana stavka namreč še ni odpovedana, so poudarili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Kot je pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, bo stavka v primeru parafe sporazuma zgolj prestavljena, do njene odpovedi pa bo prišlo šele, ko bodo dogovor dokončno podpisali.
Sindikata ZSSS in Pergam sta že kmalu po imenovanju nove vlade izpostavila, da so njihova pričakovanja do nje velika in da bosta počakala na njene konkretne predloge. Med sindikalnimi prioritetami pa so izpostavili s socialnimi partnerji usklajene rešitve za dvig plač, ureditev prekarnosti ter spremembe na področju zdravstva in pokojnin.
Kongres Sviza se strinja z doseženim dogovorom z vlado
Delegati na kongresu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v Portorožu so se strinjali z dogovorjenimi izboljšanji plač v vzgoji in izobraževanju ter priporočili, da se o parafiranem dogovoru izpelje posamično glasovanje celotnega članstva.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je delegatom predstavil dogovor z vlado, je sicer opozoril na netočnosti, ki so se v medijih pojavile v zvezi z izjavami glavnega vladnega pogajalca Petra Pogačarja. Če bo do parafe sporazuma prišlo, bo namreč stavka zgolj prestavljena, ne pa tudi odpovedana. Do odpovedi stavke pa bo prišlo šele, ko bodo dogovor dokončno podpisali.
Štrukelj je tudi predlagal delegatom, da se o dogovoru z vladno stranjo opredeli celotno članstvo sindikata, saj da gre za "priložnost, da pokažemo izjemno stopnjo demokratičnosti".
Dogovor, ki je po Štrukljevih besedah za celoten javni sektor težak okoli 300, za področje vzgoje in izobraževanja pa okoli 116 milijonov evrov na letni ravni, predvideva splošno zvišanje plač vseh zaposlenih do vključno 26. plačnega razreda za en dodatni razred, nad 26. plačnim razredom do vključno univerzitetne stopnje izobrazbe za dva plačna razreda ter za tiste z osmo in deveto stopnjo izobrazbe za tri plačne razrede.
Pri datumu izplačil niso uspeli z vsemi zahtevami in tako predstavlja kompromis, je pojasnil glavni tajnik Sviza. Prva tranša za dvig za en plačni razred, torej za vse zaposlene, bo izplačana s prvim januarjem 2019, druga tranša za tiste, ki se jim bodo plače dvignile za dva plačna razreda, bo izplačana 1. novembra 2019, tretja tranša, ki zadeva manjši del zaposlenih, pa 1. septembra 2020.
Dogovor predvideva še oblikovanje novega delovnega mesta učitelj razrednik, ki je za en plačni razred višje glede na učitelja, ter dodaten dvig za karierno napredovanje oz. nazive za en plačni razred.
Prav tako so uspeli izpogajati izplačilo razlike med minimalnim regresom do višine 1050 evrov za zaposlene z minimalno plačo, kar znese dobrih 200 evrov in bo izplačano še letos. Poleg tega se ministrstvo za izobraževanje strinja glede začetka prenove sistema napredovanj, pri čemer bo upoštevalo priporočila iz bele knjige.
Kot je navedel Štrukelj, so se dogovorili tudi, da odpravijo nedopustne razlike pri plačilu raziskovalcev, ki so zaostajali za primerljivimi delovnimi mesti asistentov na univerzah.
V nadaljevanju kongresa bodo izvedli volitve za nadzorni odbor, statutarno komisijo ter glavnega tajnika za prihodnje štiriletno obdobje. Za ta položaj se znova poteguje Štrukelj, ki je tudi edini kandidat.
