Zamuda pri prodaji
Sankcije Ker se je naša država obirala pri prodaji banke, mora NLB za kazen prodati hčerinsko podjetje Zavarovalnico Vita in zapreti več kot deset poslovalnic
Nova Ljubljanska banka (NLB) je največja banka v Sloveniji, katere tržni delež doma dosega nekaj več kot petino, ob polletju pa je imela skoraj 740.000 komitentov med fizičnimi osebami in več kot 46.000 med podjetji. Skupina NLB je medtem tudi vodilni igralec v regiji, saj deluje na trgih Srbije, Črne gore, BiH, Kosova in Makedonije. Da smo jo lahko leta 2013 rešili pred bankrotom, smo vanjo vložili 1,56 milijarde evrov, ob tem pa sprejeli tudi zavezo, da jo bomo prodali. Po letih pregovarjanj in pogajanj z EU se je včeraj zgodba s prodajo končno približala koncu.
Smo iztržili dovolj?
Osmega junija lani je vlada Mira Cerarja prekinila postopek prodaje NLB, v katerem je bila najnižja cena za delnico postavljena pri 55 evrov. Postopke so ustavili, ker so menili, da bi za našo največjo banko iztržili premalo. Potem ko so nam zaradi zamude pri prodaji v Bruslju in Frankfurtu krepko navili ušesa, smo le morali storiti odločilni korak in NLB prodati. Kljub temu da so bili poslovni rezultati banke ob koncu lanskega leta izvrstni, saj je banka ustvarila čisti dobiček v višini 189 milijonov evrov, je cena delnice in s tem tudi vrednost banke padla. Država si je namreč prejšnji mesec kot edini delničar izplačala dobrih 270 milijonov evrov dividend in tako vsaj delno povrnila denar, ki ga je vložila v reševanje banke. NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend.
Slabe razmere
Čeprav je SDH kot upravljavec državnega premoženja še lani menil, da bi za banko lahko iztržil več, se je na koncu izkazalo, da pretiranega zanimanja za našo banko ni. K temu je pripomoglo dejstvo, da svojih ponudb za nakup niso smeli oddati potencialni investitorji (banke, skladi, zavarovalnice ...), ki so v državni lasti, ter da so razmere na trgu slabe. Cena za delnico NLB je v postopku IPO postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, določenega med 51,50 in 66 evrov. Država je v tem postopku za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob upoštevanju posebne stabilizacijske opcije bi delež lahko narasel na 65 odstotkov. Če bo opcija presežne dodelitve uveljavljena v celoti, se bo izkupiček za državo povečal na 669,5 milijona evrov. Skupaj z ustvarjenimi dobički bi tako država lahko v proračun dobila skoraj 1,05 milijarde evrov, ob tem, da bi v lasti še vedno zadržala 35 odstotkov delnic, po trenutni ceni vrednih 360,5 milijona evrov. Državna pomoč banki leta 2013 je znašala 1,56 milijarde evrov.
Knjigovodska vrednost
Knjigovodska vrednost banke je bila junija letos ocenjena na 75,40 evra za delnico oziroma malo več kot 1,5 milijarde evrov za celotno banko. Čeprav prodajo po ceni 51,50 evra mnogi ocenjujejo kot razprodajo banke, pa razmere na trgu drugačnega vrednotenja ne dopuščajo. Poleg tega je treba vedeti, da je bil izplačani večstomilijonski dobiček tako visok tudi zaradi sprostitev rezervacij, ki jih je imela banka, in ne zgolj zaradi dobrega poslovanja. Rezerve so se lahko sprostile zaradi ugodnih gospodarskih razmer in zaščitnega zakona, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če se izvedejo prisilne izvršbe na premoženje NLB na Hrvaškem.
Novi lastniki
Največji lastniki NLB so od včeraj država Slovenija, ameriško investicijsko podjetje Brandes Investment Partners (7,6 odstotka) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD – 6,3 odstotka). Veliko zanimanje so pokazali tudi mali delničarji, ki so pokupili vseh deset odstotkov delnic, ki so jim bile namenjene. Delnice so kupili tudi nadzorniki in člani uprave NLB. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak bo na primer lastnik 1136 delnic, prvi nadzornik Primož Karpe pa 606 delnic. Neuradno je bilo ponudb precej več od števila delnic, ki jih je sprejel SDH kot prodajalec. Slišati pa je, da so se pri SDH z odločitvijo, da ne sprejmejo vseh ponudb, izognili najbolj plenilskim vlagateljem, obenem pa si oblikovali blažilec, če bi šlo kaj narobe.
