Pri stanovanjih z neprofitno najemnino okoli 200 evrov se bo nova stroškovna najemnina povišala na okoli 400 evrov.
V Sloveniji se že desetletja spopadamo s trgom nepremičnin, za katerega lahko rečemo, da je v vseh pogledih velika anomalija. Situacijo naj bi poskušal urediti novi stanovanjski zakon, ki bi moral poskrbeti, da bodo namere, ki so zapisane v nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje od 2015 do 2025, tudi zaživele. Ta se je pripravljal več let, sprejela ga je prejšnja vlada, a naredila nič, da bi se tudi uresničil.
Če povzamemo nekaj bistvenih določil, ki jih bo prinašal novi zakon, naj bi Slovenci v prihodnosti dobili veliko več javnih najemniških stanovanj, uvedli naj bi stroškovno najemnino in stanovanjski dodatek. V Sloveniji je trenutno več kot 22.000 javnih stanovanj, ki so v lasti bodisi občinskih stanovanjskih skladov oziroma občin bodisi republiškega stanovanjskega sklada. Ocene o tem, koliko stanovanj še potrebujemo, se močno razlikujejo, gibljejo pa se med 6000 in 9000 stanovanji. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), naj bi državni stanovanjski sklad, glede na svoj poslovni načrt, do leta 2020 zagotovil kar 2000 dodatnih najemniških stanovanj. Potekajo tudi že razpisi, ki omogočajo občinam in javnim stanovanjskim skladom sredstva za izgradnjo stanovanj. Stanovanjski skladi pa se lahko na podlagi spremembe zakona že kakšno leto zadolžujejo v večjem obsegu kot prej. Največji projekt, ki se že uresničuje, pa se izvaja v ljubljanski soseski Brdo.
Stroškovna najemnina
Trenutne in bodoče najemnike javnih stanovanj pa pri tem najbolj zanima, kaj se bo zgodilo z njihovo najemnino. Stanovanjski skladi namreč že vrsto let opozarjajo, da so trenutne neprofitne najemnine prenizke in ne zadoščajo ne za vzdrževanje stanovanjskega fundusa ne za njegovo obnovo, kaj šele širitev. Tako se nam obeta ukinitev neprofitnih najemnin in uvedba stroškovnih najemnin, ki bodo od trenutnih znatno višje. Čeprav so se v preteklosti že pojavljali posamezni namigi o višini teh najemnin ter o formuli, po kateri naj bi bila izračunane, so iz MOP sporočili, da bo sam način izračunavanja še predmet medresorskih usklajevanj.
Ob predstavitvi
Izračuni, ki so bili predstavljeni do zdaj, v Ljubljani, kjer je največ javnih stanovanj, predvidevajo stroškovno najemnino v višini 6,5 evra na kvadratni meter stanovanjske površine, v kar je vključena tudi shramba, balkon in garaža oziroma parkirišče. To pomeni, da bi za stanovanje velikosti 60 kvadratnih metrov, za katerega danes najemniki plačujejo okoli 200 evrov mesečno, po novem plačevali okoli 400 evrov. Vsem najemnikom, razen tistim, ki so v službenih stanovanjih, pa bi pripadel stanovanjski dodatek, nekakšna subvencija, ki bi jo dobili tisti, ki tako visoke najemnine ne bi zmogli poravnati.
Stanovanjski dodatek
Višina dodatka bo odvisna od premoženjskega stanja posameznika, po do zdaj znanih podatkih naj bi z dodatkom lahko subvencionirali do 90 odstotkov najemnine. Torej bi tisti socialno najbolj ogroženi dobili ob 400 evrih najemnine 360 evrov stanovanjskega dodatka. Dodatek bo sodil med socialne transferje, kar pomeni, da bodo za določanje in odločanje zadolženi centri za socialno delo. Premoženjsko stanje najemnikov bodo ugotavljali ob pridobitvi stanovanja, nato spet čez tri leta, nato pa vsako leto sproti in v skladu z ugotovitvami spreminjali višino dodatka. Sredstva za dodatek bo zagotavljala država, tako da bodo občine lahko sredstva iz najemnin porabile za nove investicije.
