V sredo je svetovni dan varčevanja. Slovenci ostajamo eden najbolj varčnih narodov v Evropi. Kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno dajemo prednost tradicionalnim oblikam varčevanja, kar pa se počasi spreminja. Narašča namreč tudi varčevanje v vrednostnih papirjih, predvsem v obliki delnic.
Prva hranilnica leta 1820
Tudi Slovenci že dolgo varčevanju pripisujemo velik pomen. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva in s tem varčevanja pa velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.
V povprečju na gospodinjstvo 1750 evrov
Slovenci veljamo tudi za zelo varčen narod. To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. V Sloveniji je ta stopnja po podatkih statističnega urada lani znašala 13,9 odstotka in se v primerjavi s predlani povečala za 0,9 odstotne točke. Kot so izračunali statistiki, je posamezno gospodinjstvo lani v povprečju privarčevalo 1750 evrov.
Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva izkazovala pred 11 leti, ko se je gibala okoli 16 odstotkov. Nato je padla in dosegla dno v letu 2012, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih spet začela zviševati. Stopnja je sedaj v Sloveniji višja od povprečja EU, ki je bilo lani pri 9,9 odstotka, in od evrskega povprečja, kjer je bila lani 12-odstotna. Najbolj varčni ostajajo Švedi z 18,3-odstotno stopnjo.
Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da so slovenska gospodinjstva povečala varčevanje. Njihova finančna sredstva so konec junija znašala 44,5 milijarde evrov, kar je za 2,8 milijarde evrov več kot pred letom dni. V strukturi finančnih sredstev so lani nekaj manj kot polovico sredstev predstavljale gotovina in vloge. Vloge so lani dosegle 18,8 milijarde evrov, od tega 96 odstotkov v domačih bankah.
V strukturi finančnih sredstev so delnice in drug lastniški kapital lani predstavljali nekaj manj kot 27 odstotkov, zavarovanja in pokojninske sheme pa 16,6 odstotka. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 11,9 milijarde evrov, večino v nefinančne družbe in nekaj v investicijske sklade. Gospodinjstva so lani neto prodala za 115 milijonov evrov delnic in drugega lastniškega kapitala.
Vse več gotovinskega varčevanja
Podatki kažejo, da gospodinjstva še vedno največ varčujejo v obliki vlog pri bankah, a narašča gotovinsko varčevanje in varčevanje v vrednostnih papirjih, predvsem v obliki delnic. "Domnevamo, da je razlog za to politika Evropske centralne banke, ki je tudi v lanskem letu ohranjala obrestne mere na rekordno nizki ravni," so ocenili v statističnem uradu.
Nekoliko z nižjo stopnjo, kot so gospodinjstva lani povečala svoja sredstva, so naraščale tudi njihove obveznosti. Medtem ko so obveznosti zaradi najema stanovanjskega posojila v zadnjih letih bolj ali manj enake, so v zadnjih dveh letih močno narasla potrošniška posojila. Lani so se ta po podatkih statističnega urada povečala za 12,4 odstotka.
Pogosto kupujemo impulzivno
"Potrošniki v pestri ponudbi pogosto kupujemo impulzivno, k izbiri določenega izdelka nas prepričajo kreativna oglasna sporočila ali akcijske cene. Tako zapravimo (pre)več, ob tem pa izbiramo izdelke, ki niso vedno kakovostnejši," so na pomen oktobra kot meseca varčevanja in svetovnega dne samega opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Cena in blagovna znamka po njihovih navedbah niso merilo kakovosti. Ob tem pa potrošnike opominjajo, da tudi majhni zneski štejejo, tako pri varčevanju kot pri trošenju. "Bodite aktivni, izbirajte opremljeni z neodvisnimi informacijami, ne z oglasnimi obljubami," so izpostavili.
Varčevanje kot zaščita pred tveganji
Svetovni dan varčevanja obeležujemo 31. oktobra od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike opozorili na pomembnost varčevanja.
Namen tega dne je tako še danes ljudi ozavestiti o pomenu varčevanja. Kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje, in je bolj finančno neodvisen.
Leta 1924 je svet trpel za posledicami prve svetovne vojne in bližala se je svetovna gospodarska kriza. Zato je v začetku 20. let komajda kdo mislil na varčevanje in razglasitev svetovnega dneva varčevanja naj bi pripomogla, da se to spremeni. Banke in hranilnice so 31. oktober zapisale v svoje rokovnike - v prvih letih po kongresu so tiskale plakate in brošure, pripravljale predavanja ter izvajale akcije v šolah.
