Čeprav je bilo pričakovano, da bo SDH že danes razkril razpon cene za delnico največje slovenske banke, pa do tega ni prišlo. "Odločitev o prodaji NLB je sprejeta in prodajni postopek se nadaljuje. Vse podrobnosti bodo objavljene v prospektu, predvidoma ta teden. Vsebine ne moremo in ne smemo komunicirati," je dejal predsednik nadzornikov Damjan Belič.
Prodajo vsaj polovice banke mora država po spremembi zavez, ki jih je dala letošnje poletje Evropski komisiji, potem ko ji je ta leta 2013 odobrila državno pomoč banki, izvesti do konca tega leta. V primeru, da za določen razpon na trgu ne bo potrebnega zanimanja, da bi prodali 50 odstotkov plus eno delnico, bo transakcija neuspešna in do prodaje ne bo prišlo, je dodal Belič.
Glavina je na vprašanje, ali bo v tej tranši prodanih 50 ali 75 odstotkov delnic banke, odgovorila, da bo to odvisno od povpraševanja. Lani je bil sicer razpon za delnico NLB določen med 55 in 71 evri, vendar je vlada takrat sklenila, da cena ni bila primerna in postopek ustavila.
Kot je danes dejala Glavina, je "bilo to korektno, saj je država kot odgovoren lastnik spoznala, da je bilo tveganje preveliko". S sprejetjem zakona o zaščiti državne naložbe v NLB je zdaj to tveganje, povezano z vprašanjem hrvaških varčevalcev, odpravljeno.
Uprava SDH se je sicer po njenih besedah odpovedala možnosti nakupa delnic, da ne bi prišlo do morebitnega konflikta interesov.
Zgodovina poskusov privatizacije NLB
Država je prvo delno privatizacijo NLB izvedla leta 2002, ko je 34 odstotkov banke prodala belgijski skupini KBC, pet odstotkov pa Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Leta 2006 se je država odločila, da KBC ne sme pridobiti kontrolnega deleža v NLB, KBC pa je napovedala odhod iz lastništva, ki ga je udejanjila leta 2013. EBRD je medtem svoj delež leta 2008 prodala družbi Poteza Naložbe, ki je leta 2010 končala v stečaju.
Slovenija se je za prodajo do treh četrtin banke do konca leta 2017 zavezala Evropski komisiji konec leta 2013, ko ji je ta v zameno prižgala zeleno luč za državno pomoč banki. Takrat so za NLB začeli veljati tudi t.i. omejevalni ukrepi, ki se jih mora držati, da na trgu ne bi imela prevelike konkurenčne prednosti. Jeseni 2016, ko bi morali steči postopki za pravočasno prodajo NLB, je vlada sklenila, da jo zaradi negotovosti ob brexitu in na finančnih trgih prestavi na pomlad 2017.
V začetku lanskega leta je pri Evropski komisiji prosila za odložitev roka za prodajo, ta pa je spomladi 2017 soglašala, da Slovenija lahko prodajo NLB izpelje v dveh korakih in do konca lanskega leta proda najmanj 50 odstotkov NLB, preostalo pa do konca letošnjega leta. Vendar je vlada sredi lanskega leta postopke prodaje ustavila, ker je ocenila, da nerešeno vprašanje hrvaških deviznih vlog preveč obremenjuje ceno, ki so jo bili za delnico NLB pripravljeni ponuditi vlagatelji.
V vnovični spremembi zavez do Evropske komisije je Slovenija nato sredi letošnjega poletja izpogajala, da lahko vsaj polovico banke proda do konca tega leta, preostanek pa do konca prihodnjega leta. A pri vsaki spremembi zavez se za NLB uveljavijo novi izravnalni ukrepi, ki jih mora banka izvajati vse do izpolnitve prodajne zaveze, dane s strani države. Med njimi je denimo tudi sklep o zaprtju 15 poslovalnic NLB, ki je v krajih, kjer bo banka zaprla poslovalnico, izzvalo precej ogorčenja.
