Notranji spori
KPK že ves čas, odkar je prevzel krmilo Štefanec, pretresajo notranja soglasja. Novih odmevnih primerov komisija ni razkrila, je pa javnost razburila z odločitvami pri nekaterih starih, ki jih je podedovala od prejšnje sestave.
Pred nekaj dnevi se je pred novo sestavo parlamentarnega odbora za pravosodje usedel Boris Štefanec, predsednik protikorupcijske komisije. V državni zbor je prišel sicer z namenom, da poslancem predstavi letno poročilo o delu KPK in oceno stanja za leto 2017, a je priložnost izkoristil še za to, da je pojamral o svoji plači. Znova je spomnil, da so predsednik KPK in njegova namestnika daleč najslabše plačani funkcionarji v državi, kar je po njegovih besedah najmanj nerazumljivo in nekorektno. Po njegovem mnenju je njegova nizka plača celo napad na neodvisnost KPK, zato je državni zbor in druge pristojne institucije pozval, naj prisluhnejo opozorilu KPK.
3500 evrov premalo?
Izhodiščna plača Borisa Štefaneca je okoli 3500 evrov bruto brez dodatka za delovno uspešnost in delovno dobo. Prav tako v ta znesek nista všteti nadomestili za malico in prevoz na delo. Neto plača predsednika protikorupcijske komisije tako krepko presega 2000 evrov. Res je, da je to dvakratnik povprečne plače, a njegova trditev, da je najslabše plačan funkcionar v državi, v veliki meri drži.
Predsednik KPK je glede na sistematizacijo razvrščen v 54. plačni razred. Če si ogledamo druge predsedniške funkcije, ugotovimo, da v najvišji, 65. plačni razred, ki prinaša 5419 evrov bruto, spadajo predsednik države, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik ustavnega in predsednik vrhovnega sodišča. Predsednik računskega sodišča, generalni državni tožilec in predsednik fiskalnega sveta so v 64. plačnem razredu (5211 evrov), varuhinja človekovih pravic je v 63. (5010 evrov), predsednik državne revizijske komisije in generalni državni odvetnik sta v 59. (4283 evrov), informacijska pooblaščenka v 58. razredu (4118 evrov) ... Skratka, drži, da ima Štefanec izhodiščno plačo, ki je nižja od plač drugih funkcionarjev.
Drugi dobijo več
Posledično se slabše piše tudi njegovim zaposlenim. Glede na uradne podatke za mesec julij so za 40 plač izplačali 81.349 evrov bruto ali v povprečju nekaj več kot 2000 evrov bruto oziroma približno 1285 evrov neto brez dodatkov, kar je skoraj enako povprečni plači za celoten javni sektor. Če te podatke primerjamo na primer še z uradom informacijske pooblaščenke, kjer je zaposlenih 41 ljudi, so tam julija za plače porabili 20.000 evrov več, v uradu varuhinje človekovih pravic, kjer so izplačali 46 plač, pa kar 34.000 evrov več.
Še v najmlajšem vladnem uradu, uradu Zagovornika načela enakosti, so imeli višje povprečne plače. Uradno ima Štefanec pri sistematizaciji delovnih mest sicer proste roke, a je bil lani, ko se je namenil uvesti nekaj sprememb, deležen hudih kritik, češ da si je plačni sistem prilagodil tako, da lahko nagrajuje sebi zveste kadre.
Kakšno KPK si želimo?
V preteklosti so se že pojavila namigovanja, da so plače na KPK nižje od tistih v primerljivih uradih zato, ker je komisija trn v peti funkcionarjem. Glede na izpostavljenost funkcije je nabor kandidatov že tako ozek, plačilo pa očitno ne dovolj visoko, da bi privabilo širši krog kompetentnih kadrov, kar se je izkazalo že pri zadnjem izboru. Morda so Štefanečeve izjave o napadu na neodvisnost KPK pretirane, a pristojni bi morda le morali razmisliti, kakšno KPK si želijo.
