»Če pa imate v značaju le (in še vedno) zgolj spodbujanje sovraštva in želite biti strici iz ozadja iz Ukrajine, Malezije in Švedske in s fejk profili, pa utihnite!
Pavel Rupar na facebooku
Nekdanji župan Tržiča Pavle Rupar, lahko bi zapisali tudi stari znanec sodišč, je v svojem življenjepisu zbral kar nekaj obsodb. Proti njemu je bilo v preteklosti vloženih več ovadb zaradi zlorabe položaja in oškodovanja občinskega proračuna, v štirih je bil obsojen na pogojno kazen in vračilo protipravno pridobljenega premoženja.
Prvi dve pogojni obsodbi, eno zaradi zlorabe položaja in drugo zaradi obrekovanja, si je prislužil leta 2007, dve leti pozneje pa še eno zaradi »zadeve marmor«. Leta 1999 je občina za 6700 evrov kupila marmor za mrliške vežice v Križah, a je ta dragocena kamnina namesto ob pokopališču končala v hiši Ruparjevega tedanjega tesnega sodelavca in vodje urada za gospodarstvo v občini, Lada Srečnika. Rupar se je na sodišču izgovarjal, da je kot župan le podprl predlog za namestitev marmorja v vežice in je zato podpisal naročilnico, nato pa se s tem, ali je bil marmor res porabljen pravilno, ni ukvarjal.
Namesto v blagajno denar v žep
Kranjsko okrožno sodišče ga je septembra 2012 obsodilo na leto dni zapora zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic, čez leto dni je sodbo potrdilo tudi višje sodišče in Rupar je moral v zapor. Sodišče je namreč ugotovilo, da je februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v občini, a denarja ni dal v občinsko blagajno, temveč ga je zadržal zase.
Po vložitvi kandidature za župana je Rupar poudaril, da je odslužil svojo kazen in vrnil vse, kar je imel za vrniti, z obrestmi vred. Pozneje je na facebooku naslovil vse, ki po mestu, po njegovem, ponovno sejejo nestrpnost in sovraštvo. »Če pa imate v značaju le (in še vedno) zgolj spodbujanje sovraštva in želite biti strici iz ozadja iz Ukrajine, Malezije in Švedske in s fejk profili, pa utihnite,« je zapisal Rupar.
Pregled mednožja
Kot poslanec je Rupar v parlamentu slovel kot eden izmed paradnih konjev SDS, pri izbiri besed pa ni bil ravno najbolj izbirčen. Tako je poleti 2005 pri obravnavi predloga zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti dejal, da poslanki Majda Širca (LDS) in Majda Potrata (SD) izjavljata take »grdobije« na račun tistih, ki mislijo drugače, da bi jima »odredil obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta«. Zaradi njegove izjave je več kot sto posameznic in posameznikov iz akademskih, kulturnih, medijskih in drugih krogov podpisalo izjavo, s kateri so obsodili širjenje sovražnega govora v državnem zboru.
Afera s podnajemnico
Iz državne politike je Ruparja odnesla afera s podnajemnico, s katero naj bi tudi intimno prijateljeval. Pri tem ni šlo za visoke moralne standarde, ki jih tako rad poudarja, Rupar je namreč poročen, temveč je afera razkrila, da ima v prestolnici dve stanovanji. Rupar, ki je kasneje prav tako kot podnajemnica razmerje zanikal, je namreč obe pozabil prijaviti komisiji za preprečevanje korupcije.
Ob vsem tem je treba Ruparja vseeno pohvaliti, saj je edini poslanec, verjetno tudi pod pritiski stranke, ki je odstopil zaradi svojih dejanj. Zaradi afere s podnajemnico je odstopil v prvi polovici oktobra 2006. Že pred tem je vložil kandidaturo za župana Tržiča, od katere pa sploh ni mogel odstopiti. Volilna zakonodaja je takrat določala, da lahko od kandidature odstopi le kandidat za predsednika republike, kandidatura za ostale funkcije pa je umaknjena le, če se oseba preseli z območja, na katerem kandidira, ali če umre.
Krajani Tržiča Ruparja, ki je nastopil kot kandidat SDS, na volitvah zaradi afere niso kaznovali. Prav nasprotno, Rupar je v prvem krogu, ki je potekal le dober teden po njegovem odstopu v parlamentu, prejel celo največ glasov, in sicer 45,8 odstotka. Da bi ponovno postal župan, mu je zmanjkalo nekaj več kot 340 glasov. V drugem krogu pa ga je s 54,15 odstotka glasov premagal zdajšnji župan Borut Sajovic.
Nekoč eden najbolj vplivnih članov SDS – iz stranke je sicer izstopil šele leta 2013, a svoje odločitve ni pojasnil – se je za dolga leta umaknil iz politike. Poskus vrnitve na pota stare slave je sledil letos, ko se je v državno politiko poskušal vrniti kot kandidat za poslanca Združene desnice, a je volilna komisija kandidatno listo zavrnila zaradi neupoštevanja tako imenovane spolne kvote.
Glede na objave na družbenem omrežju Facebook Rupar na prihajajočih lokalnih volitvah očitno stavi tudi na mlajše od 30 let. Ko je Rupar »šerifoval« na občini in žalil v parlamentu, ti današnji mladi volivci niso bili še polnoletni in se za dnevno politiko verjetno niso najbolj zanimali.