Pomoči ne iščejo le brezposelni, vedno pogosteje pomoč potrebujejo tudi zaposleni z nizkimi dohodki, so na današnji novinarski konferenci ob dnevu boja proti revščini opozorili predstavniki Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje, Botrstva in drugi. Poudarili so tudi težave, ki jih prinaša družini dolgotrajna revščina.
Dolgotrajno revščino družine navadno skrivajo in ne iščejo pomoči. Družinam na ZPM pomagajo s programom celostne pomoči Veriga dobrih ljudi, je razložila predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Nudijo jim finančno in materialno pomoč, s finančnim in funkcionalnim opismenjevanjem, pri vzgoji, razvoju talentov ter nudijo brezplačno pravno pomoč. "Delamo pa tudi na povezovanju med člani družine, saj se medsebojni odnosi pogosto skrhajo," je dodala Ogulinova.
V letošnjem letu so po besedah Ogulinove pred izgubo strehe nad glavo rešili 160 družin. Trenutno celostno pomagajo 510 družinam iz cele Slovenije.
Revni so pogosto tudi izolirani in obsojani ter ne iščejo pomoči zaradi sramu. "Izgubili smo generacijo otrok staršev, ki niso iskali pomoči, ker jih je bilo sram. Dobesedno so zboleli ali naredili samomor, ker niso bili krivi za to, kar se jim je zgodilo, težo bremena pa so nosili sami," je orisala Ogulinova. Otroci iz revnih družin te vzorce prenesejo tudi v odraslo življenje.
Pomoč potrebujejo tudi zaposleni z najnižjimi dohodki
Na novinarski konferenci so izpostavili tudi, da revščina ni pogojena le z brezposelnostjo. Pomoč potrebujejo tudi zaposleni z najnižjimi dohodki, kot so prekarci, delavci v negotovih zaposlitvah in zaposleni z nizkimi dohodki. V revščino pa družine potisnejo tudi nenadni dogodki, kot so smrt ali bolezen v družini ter izguba zaposlitve.
Stisk danes ni manj, kot jih je bilo med gospodarsko krizo, so le drugačne, je pojasnila pobudnica projekta Botrstvo v Sloveniji in predsednica nadzornega odbora tega projekta Milena Štular. "Usmerjamo se v razvoj talentov in ustvarjanje enakih pogojev za razvoj in življenje za vse otroke," je povedala.
V minulih osmih letih so s projektom Botrstvo skupno pomagali več kot 10.000 otrokom, zbrali in podarili so 12,6 milijona evrov. Trenutno je sicer v projektu 4600 botrov in nekaj čez 5000 otrok. Stotim srednješolcem pa pomagajo s plačevanjem stroškov bivanja v dijaškem domu.
Pod pragom revščine živi 268.000 prebivalcev Slovenij
Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo je spomnil, da po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) pod pragom revščine živi 268.000 prebivalcev Slovenije. Pojasnil je, da je sicer število revnih v Sloveniji pod evropskim povprečjem, vendar pri nas prevladujejo izrazito negativni trendi.
Poudaril je tudi vlogo denarne socialne pomoči. "Nizke socialne pomoči ljudi silijo, da sprejemajo slabo plačane službe in prejmejo plačilo, ki je na pragu tveganja revščine."
Tudi Unicef Slovenija je v današnjem sporočilu za javnost izpostavil, da se je kljub gospodarski rasti revščina med otroki v 2017 poglobila. Podatki Sursa kažejo, da se je stopnja tveganja revščine otrok povišala iz 11,9 odstotka v 2016 na 12,8 odstotka v 2017. V lanskem letu je revščino tvegalo kar 49.000 otrok, kar je za 3000 več kot predlani.
Povečalo se je tudi tveganja revščine v enostarševskih gospodinjstvih. V letu 2017 je revščino tvegalo 30 odstotkov takšnih gospodinjstev. Narašča tudi stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi, ki je v letu 2017 znašala 26,6 odstotkov, kar je 3,7 odstotne točke več kot v letu 2016.
