Globalno segrevanje je posledica učinka tople grede, ki nastaja s povečanjem količine toplogrednih plinov v ozračju. Ti se sproščajo zaradi človekovih dejavnosti, čeprav se je v preteklosti Zemlja segrevala tudi zaradi naravnih pojavov. Globalno segrevanje tako označuje človeško povzročeno višanje temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej.
Posledice globalnega segrevanja so višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje števila naravnih katastrof, kar posledično vodi do izumrtja vrst in sprememb za človeštvo v kmetijstvu, gospodarstvu in življenjskem prostoru.
Trpi ves planet
Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za dobre pol stopinje Celzija in se bo v naslednjih sto letih predvidoma dvignila za še od ene do štiri stopinje Celzija. Moč in kraj temperaturnih sprememb, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje, še nista povsem jasna. Podnebne spremembe kot posledico globalnega segrevanja lahko opazimo povsod po svetu in v številnih oblikah. Tudi Slovenija ni izjema.
V naši državi se je ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj dve stopinji Celzija. »Temperaturni dvig med drugo polovico 19. stoletja in trenutnim stanjem ocenjujemo na 2,5 stopinje. Od leta 1961 so se razen jeseni močno ogreli vsi letni časi. Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Padavinske spremembe niso bile tako občutne, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje,« podobo Slovenije pod vplivi segrevanja uvodoma na kratko predstavi Agencija RS za okolje in prostor (Arso).
Kaj pričakovati
Arso pojasnjuje, da če je globalni cilj povečanje temperature do 2 stopinji, v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja, ob globalnem cilju povečanje temperature za eno stopinjo in pol pa bi se v Sloveniji dvig ustalil nekaj desetink pod 3 stopinjami. »Tako pri temperaturnih kot padavinskih spremembah lahko v Sloveniji pri globalnem cilju 1,5 stopinje Celzija pričakujemo znatno manjše posledice kot pri cilju 2 stopinji Celzija. To pomeni, da lahko v primeru cilja 2 stopinji pričakujemo več vročih dni, daljše in izrazitejše vročinske valove ter bolj izrazite nalive,« pojasnjujejo na Arsu.
Med najpomembnejše in težko ustavljive učinke podnebnih sprememb sicer spada dvigovanje morske gladine (zlasti zaradi temperaturnega raztezanja vode in taljenja ledenikov, ledenih kap, ledenih pokrovov). Od 19. stoletja se je gladina svetovnega morja dvignila za okoli 20 centimetrov in se trenutno dviguje za okoli 3 do 4 milimetre na leto, je v publikaciji o vplivu globalnega segrevanja še zapisala agencija.
Bo poplavilo?
»V Sloveniji se je od leta 1960 gladina morja dvignila za 10 centimetrov in se v zadnjih letih dviguje za 5 milimetrov na leto. Do konca 21. stoletja se bo v svetovnem povprečju predvidoma dvignila za nekaj decimetrov, pri čemer bo dvig po 'scenariju 1,5 stopinje Celzija' za okoli en decimeter manjši kot pri 'scenariju 2 stopinji Celzija'. V obeh primerih bo morska gladina naraščala tudi po letu 2100 in bi se lahko ustalila šele več deset metrov nad zdajšnjo ravnijo. Dvig morske gladine bo regionalno precej različen, v Sredozemlju in na slovenski obali pa verjetno ne bo posebej odstopal od globalnega povprečja,« nič kaj spodbudne prognoze razkriva Arso.
Različen vpliv
»Ne glede na to, ali je globalni cilj temperaturni dvig do 1,5 stopinje ali 2 stopinji, bodo temperaturne spremembe večje nad kopnim kot nad oceani, še zlasti velike pa bodo v nekaterih območjih zmernih in visokih geografskih širin severne poloble. Razlika med obema ciljema je skoraj povsod na kopnem večja od 0,5 stopinje Celzija,« še pojasnjujejo na Arsu.
Na agenciji za okolje izpostavljajo tudi, da Slovenija leži na prehodnem območju med Sredozemljem z velikim povečanjem števila izredno vročih poletnih dni ter severnim in vzhodnim delom Evrope z izrazitim popuščanjem mraza v najhladnejših zimskih dneh. »Prav tako smo pri padavinah na prehodu med Sredozemljem z verjetnim zmanjšanjem letne količine padavin in pogostejšimi sušami ter severnejšimi kraji s povečanjem letne količine padavin. Zaradi reliefne in podnebne pestrosti Slovenije lahko pričakujemo vsaj nekoliko različne podnebne spremembe med posameznimi območji, poleg tega bodo učinki teh sprememb bolj ali manj različno izraziti,« poudarjajo.
Pasja vročina
Pravijo torej, da pri globalnem cilju 2 stopinji v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja. »To pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bosta povečali. Že v naslednjih dveh desetletjih se bo na primer povprečno število vročih dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 stopinj, v nižinah Slovenije povečalo za od 8 do 11 dni. Okrepile se bodo zimske padavine, vendar jih bo zaradi višjih temperatur manj padlo v obliki snega,« povzemajo prognoze.
»Bistveno bolj črna slika pa nas čaka, če nam omejevanje izpustov ne bo uspelo. V tem primeru se bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj 6 stopinj v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja. Ob koncu stoletja bomo tako imeli v povprečju kar 27 (na posameznih območjih, na primer na Primorskem, tudi več kot 40) več vročih dni kot danes. To pomeni, da bomo v Sloveniji imeli več kot en mesec temperature nad 30 stopinj Celzija (ne sklenjeno), v posameznih delih države pa tudi več kot dva meseca. Tudi padavinski režim se bo močno spremenil. Več padavin bomo dobili v obliki močnih nalivov, zelo močno se bodo okrepile zimske padavine. Ob manjši količini snega se bo nevarnost obsežnih poplav pozimi močno povečala. Podaljšala pa se bodo sušna obdobja poleti in okrepili se bodo kratkotrajni nalivi,« se slišijo grozeče napovedi, ki jih predstavi Arso.
