Slovenski delavci se odpravljajo na delo v tujino iz različnih razlogov, predvsem pa je to želja po delu, ki ga je doma težko dobiti, in večjih oziroma dostojnejših zaslužkih. Tako kot je bosanski delavec v Sloveniji tujec, je tudi Slovenec v Avstriji. Oba migranta prihajata z juga in to je za mnoge problem. Seveda ne gre posploševati, saj obstajajo življenjska in delovna okolja, kjer razlikovanj po nacionalni pripadnosti ni zaznati. Slovenci, ki delajo v manjših podjetjih, so načeloma v boljšem položaju kot tisti, ki delo opravljajo v večjih firmah, pojasnjujejo v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS).
Vse hujša nastrojenost
»Tako po lastnih izkušnjah kot po izkušnjah pri dveletnem aktivnem delu v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije in nenehnem stiku z delavci, zaposlenimi v tujini, lahko povem, da so diskriminacija in razlike v obravnavanju slovenskih delavcev napram domačim delavcem pri tujih delodajalcih v porastu,« nam je povedal Mario Fekonja, predsednik SDMS. Čeprav posebne evidence o tem ne vodijo, je Fekonja dejal, da so zaznali že več deset primerov diskriminacije. To so nam potrdili tudi nekateri sogovorniki. Med njimi 31-letni Denis P., ki je nekaj časa delal v nemških skladiščih, zdaj pa služi kruh v Švici. »V Nemčiji me je šef večkrat ozmerjal z Balkancem in na splošno imel zelo negativen odnos do tujih delavcev. Tudi v Švici ni dosti bolje. Najemodajalec mi recimo prvo leto bivanja v stanovanju sploh ni želel odzdraviti.« Tudi sogovorniki, ki delo opravljajo v Avstriji, so zaznali prezir na nacionalni osnovi, čeravno bolj med sodelavci kot pri delodajalcih.
»Zakaj rojeva, če pa imamo veliko dela!?«
Partnerica zaposlenega pri delodajalcu v tujini je bila tik pred porodnim rokom. Ker je začela doma krvaveti, je o tem obvestila partnerja, ki je bil takrat na delovnem mestu. Ko je nadrejenemu povedal, da mora nemudoma domov, mu je ta začel očitati, kako je partnerica morala ravno zdaj v bolnišnico, ko pa ima podjetje toliko dela. Temu je sledila grožnja z odpovedjo, za kar se delavec ni zmenil in je odšel domov. Čez nekaj časa je sam odpovedal delovno razmerje. Veliko je tudi pritožb zaradi bolniških dni. »Največ razlik med slovenskimi in njihovimi domačimi delavci se kaže predvsem pri razporejanju delovnih mest in dodeljevanju dela,« pojasnjuje Fekonja in dodaja, da Slovenci delajo v manj ugodnem delovnem času kot njihovi domači sodelavci. Delavci se lahko pritožijo varuhu delavčevih pravic (Arbeiterkammer), vendar mnogi opozarjajo, da je najbolje kontaktirati poslovalnico v drugi občini, saj bi se sicer pritožbe, zaradi poznanstev z delodajalcem, reševale manj ugodno.
»Odžiraš nam delo!«
Kot meni Fekonja, je k porastu nestrpnosti do slovenskih delavcev prispevala ostro nacionalno naravnana politika v Avstriji, ki nasprotuje ohranjanju enakosti med domačimi in tujimi delavci. Posledica tega je splošno prepričanje dela javnosti, da tuji delavci domačim odvzemajo delo in kruh ter ne plačujejo davkov in prispevkov. »Podobno situacijo sem doživel tudi sam, ko sem pred leti bil zaposlen v podjetju Carthago v Nemčiji,« je priznal Fekonja. Sogovornik Tomi M., ki leto dni dela v skladišču v Gradcu, pa je povedal, da s strani delodajalcev ni občutil diskriminatornega vedenja, da pa je bilo čutiti vzvišenost s strani avstrijskih sodelavcev. »Na vse tujce gledajo enako, ne glede na to, ali si Slovenec, Bosanec, Turk ali temne polti. Na začetku mi je šlo na živce, ker nas Slovencev niso hoteli pozdravljati. Zdaj sem se tega navadil in mi je lažje.«
Ni vse tako črno
Kljub temu pa ima delo v tujini, četudi pri »negostoljubnih« in »nadutih« severnih sosedih, nekaj prednosti. Za isto delo kot v Sloveniji prejemajo večje plačilo, čeprav je delo ponekod bolj konkretno in resno. »Tri leta delam v skladišču in oskrbujem montažne linije z materialom. Razen občasnih 'čudnih' pogledov ne čutim, da bi med nami in domačimi delavci delali razlike,« priča Niko K. Tudi Matjaž P. poudarja, da je odnos delodajalcev v njihovem podjetju korekten in da do zdaj ni imel slabe izkušnje. »Tudi nekateri sodelavci so v redu in radi pomagajo. Nekateri pa bolj skrbijo zase, kar pa ni nič drugače kot v Sloveniji.« Čeprav jih kar nekaj jasno pokaže, da ne marajo tujcev, pravi Maja A., so z večino delavcev v dobrih odnosih. Kljub nekaterim pozitivnim pričevanjem delavcev pa obstaja ločnica med nami in njimi, kajti v Avstriji (ali Nemčiji in Švici) si, kot pravijo mnogi z izkušnjami, »vedno Ausländer«. Se nadaljuje.