Informacijski sistem slovenskih občin projekta Zlati kamen, ki vključuje bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine, obsega tudi demografski indeks, ki kaže gibanje prebivalstva, starostno strukturo in staranje. Obenem je demografski kazalnik tudi prikaz atraktivnosti občine in njene vitalnosti, pravijo avtorji projekta. Ti so letos ugotovili, da ima najugodnejšo vrednost sestavljenega indeksa občina Borovica. Po njihovih ugotovitvah namreč izstopa tako po kazalnikih prirasta kot pri relativno ugodnih gibanjih na področju staranja prebivalstva.
Zelo uravnotežene vrednosti kazalnikov beležijo tudi pri drugouvrščeni občini Cerkvenjak. Največji skok pa v vrednosti demografskih kazalnikov po letu 2014 opažajo pri občini Majšperk. "V kraju so skoraj v celoti ustavili prej izrazito izseljevanje prebivalstva, ta premik v prirastu pa je vplival tudi na ostale kazalnike," navajajo na spletni strani projekta Zlati kamen.
Po njihovem demografskem indeksu sicer Borovnici in Cerkvenjaku sledijo še občine Zavrč, Trnovska vas, Trebnje, Komenda, Mokronog-Trebelno, Ivančna Gorica, Škofljica in Benedikt.
Nekateri v Ljubljano, drugi ven iz nje
Na število prebivalcev lahko občine vplivajo tudi s svojimi strateškimi odločitvami, denimo s spodbujanjem ali zaviranjem stanovanjske gradnje v prostorskih aktih. Po podatkih za lansko leto se je po Sloveniji, torej iz ene občine v drugo, preselilo 90.060 ljudi.
Po številu največje spremembe beleži Ljubljana, kamor se je priselilo 14.178 ljudi, iz nje pa se je v druge občine hkrati odselilo 14.447 ljudi. V Osilnico se je priselilo 17 ljudi, odselilo se jih je 19.
Gledano relativno, na 1000 prebivalcev, pa se je največ ljudi iz drugih občin priselilo v občino Šentrupert, in sicer 106,5, najmanj pa v Lovrenc na Pohorju - 22,8. Slovensko povprečje je 43,6. Iz Šentruperta se je tudi največ prebivalcev (gledano na 1000) odselilo, in sicer 95,8, najmanj pa jih je odšlo iz občine Dobrepolje (27,8).
Kar sedem občin nima niti 1000 prebivalcev. Bistveno več jih beležijo v gosto naseljenih mestnih občinah Ljubljani in Mariboru. V Ljubljano se tudi največ ljudi priseli in se iz nje izseli.
Občina Zavrč medtem beleži relativno največ prihodov in odhodov iz in v tujino. Na 1000 prebivalcev se je v občino priselilo iz tujine 40,5 ljudi, v tujino jih je odšlo 48,3. Najnižje številke pa pri priseljevanju iz tujine beležita občini Jezersko in Luče, pri odseljevanju pa relativno gledano Šentrupert, Velika Polana, Kostanjevica na Krki in Železniki.
Več ljudi, več denarja, a lahko tudi več stroškov
Občina mora biti, tako pravi zakon, sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Zadovoljstvo občanov se meri tudi vsaka štiri leta na lokalnih volitvah, občinska vodstva pa si zato prizadevajo, da bi bilo to čim boljše.
Občine sicer že leta opozarjajo, da jim obstoječ sistem financiranja ne omogoča pridobitve sredstev, ki jih potrebujejo za izvajanje zakonskih nalog. Večje število prebivalcev jim sicer lahko prinese v občinsko blagajno več denarja, a po drugi strani tudi obremenitve in posledično naložbene potrebe v vrtcih, šolah, na cestni infrastrukturi. Stroški so, vsaj za komunalno infrastrukturo, sicer praviloma nižji v gosto poseljenih urbanih okoljih.
Največja gostota poseljenosti je po podatkih državnega statističnega urada v mestni občini Ljubljana, kjer živi 1052,8 prebivalcev na kvadratni kilometer, vseh prebivalcev v občini je sicer 289.518. Sledita Maribor s 751,7 in Izola s 560 prebivalci na kvadratni kilometer, dobrih 520 jih beležita še občini Miklavž na Dravskem polju in Celje.
Najredkeje je poseljena občina Solčava s komaj petimi prebivalci na kvadratni kilometer, manj kot 10 jih živi na kvadratnem kilometru še v občini Bovec (8,3) in Jezersko (9,1). Slovensko povprečje je 102 prebivalca na kvadratni kilometer.
Najmanj prebivalcev imata sicer občini Hodoš (362) in Osilnica (379).
Kot je v nagovoru ob prihajajočem kongresu slovenskih občin, ki bo prihodnji teden, navedel predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in novogoriški župan Matej Arčon, so morale mestne občine tudi za izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb v okviru evropske kohezijske politike sprejeti trajnostne urbane strategije. Z njimi so ugotovili potrebe in določili ukrepe za razvoj mest in primestnih območij.
"Ukrepi so usmerjeni v izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in degradiranih zemljišč, zmanjšanje onesnaženosti zraka in podobno. Mestne občine tako skrbijo za uresničevanje javnih koristi, ki zadevajo širši krog ljudi," je navedel Arčon.
O krepitvi lokalne samouprave so sicer ta teden govorili tudi na dnevih slovenske uprave. Minister za javno upravo Rudi Medved pa je v petek poudaril pomen dialoga z občinami, v katerem bi lahko na novo definirali tudi naloge, ki jih država nalaga občinam. Medtem je bilo znova slišati tudi ideje, da bi bilo treba število občin oklestiti, na drugi strani pa zagovornike decentralizacije, ki da je pogoj za razvoj.
