Ana Lavrič se je rodila 4. oktobra 2002 z enostransko shizo na levi strani, pove njena mama Andreja in dodaja, da so se zdravstvene težave samo stopnjevale. »Ko je bila stara pol leta, so ji v Ljubljani na maksilofacialni kliniki zašili levo stran ustnice, pri starosti enega leta so ji zašili mehko nebo, pri letu in pol pa trdo nebo. Potem je imela še kar nekaj operacij, in sicer večkrat vstavitev timpanalne cevke skozi bobnič ter odstranitev žrelnice,« pojasni Andreja in doda, da je do zdaj imela že devet operacij.
V Italijo po stabilno čeljust
Zgornjo čeljust so ji uravnavali z ortodontskimi aparati, kar ni bilo preveč uspešno. »Samo za kratek čas so ji odstranili aparat in čeljust se je zelo hitro pomaknila nazaj v defektno stanje, kar je bilo logično, ker v zgornji čeljusti ni bilo dela kosti, ampak je bila povezana samo z mehkim tkivom. Leta 2011 je Ani ortodont Uroš Mezeg po navodilih kirurga Mirca Raffainija iz Milana začel pripravljati čeljust za operacijo. Dve leti pozneje pa so ji na milanski kliniki v nezarasli del neba vstavili njeno lastno kost, s pomočjo katere ji je zrasla trdna in stabilna zgornja čeljust. Čeprav take operacije takrat v Sloveniji niso delali, sem operacijo plačala sama s pomočjo dobrih ljudi in je stala okrog 10.000 evrov.«
Čaka jo dvojni poseg
Ano trenutno ortodont Mezeg pripravlja na drugi operacijski poseg v Milanu. »Spomladi so ji izpulili oba spodnja modrostna zoba, na zgornjih pa ima opornico in operacija, ki se zdaj pripravlja, je dejansko dvojni operacijski poseg oziroma izravnava zgornje in spodnje čeljusti. Tega operativnega posega naše zdravstvo finančno ne podpira, v Sloveniji pa takega posega v celoti ne opravljajo. Operacija bo stala med 15.000 in 20.000 evri,« poudarja Andreja Lavrič, ki kot pravi, živi sama z dvema otrokoma.
In tudi ona nima prijetne preteklosti. Pravi, da je pred 12 leti takrat še s tremi otroki (najstarejši Maks je leta 2014 umrl) zaradi nasilja v družini odšla iz skupnega doma in kar 10 let živela kot najemnica v starejši hiši. »V želji, da se z otroki ne bi nenehno selila v najemniška stanovanja, sem pred leti kupila hišo, zato imam dolgoročni kredit. Živimo samo od moje plače, preživnine oče ne plačuje, le včasih mu jo sodno rubijo,« je zaključila pogovor sogovornica.
