KULTURNI SPOMENIK

Krščanski forum SDS bi na Aljažev stolp dal križ

Mihael Korsika
28. 9. 2018, 06.50
Deli članek:

V dneh, ko zavod za varstvo kulturne dediščine zaključuje obnovo Aljaževega stolpa, je iz vrst največje opozicijske stranke prišel predlog, da bi na vrh stolpa namesto zastavice z letnico postavitve namestili križ.

Mihael Korsika
Na vrhu Triglava.

Krščanski forum SDS je na družbenem omrežju Facebook pred tremi dnevi objavil javno izjavo, v kateri se zavzemajo za spremembo največjega in najvišjega slovenskega simbola, Aljaževega stolpa. Po njihovem prepričanju bi bila takšna gesta »vsaj simbolna potrditev krščanskih korenin evropske civilizacije, h kateri sodimo tudi Slovenci. To je še posebej pomembno v zadnjem času, ko prihaja do hudih pritiskov na slovensko in evropsko identiteto s pomočjo lažne in izsiljene multikulturnosti, katere pravi namen je sprožiti trk civilizacij,« so v javni izjavi zapisali v krščanskem forumu SDS.

STA
Križ na vrhu Škrlatice.

Potrdilo zaveze med Bogom in Slovenci

Križi na vrhovih

Križi so postavljeni na kar nekaj slovenskih vrhovih, med drugim v Julijskih Alpah na drugi najvišji gori Škrlatici in na Mangartu, v Karavankah na Storžiču, Palcu in Zelenjaku ter v Kamniško-Savinjskih Alpah na Brani in Mrzli gori.

Kot so še dodali, se sicer zavedajo napete politične situacije in po njihovem prepričanju alergije precejšnjega dela slovenske družbe na krščanstvo, a menijo, da je treba najprej slediti resnici, ki je ne morejo tajiti zaradi ugajanja javnemu mnenju. »Prav zato podpiramo pobudo, ki se je v slovenski javnosti že pojavljala, da se na vrh Aljaževega stolpa namesti križ, ki naj bo potrdilo zaveze med Bogom in slovenskim narodom,« pravijo v krščanskem forumu.

Vrh Triglava in Aljažev stolp sta po pojasnilih zavoda za varstvo kulturne dediščine kulturni spomenik državnega pomena, zato se morajo skladno z odlokom o razglasitvi in varstvenem režimu, ki je bil v Uradnem listu objavljen leta 1999, vse njegove prepoznavne prvine varovati ter se tako tudi ne smejo spreminjati. »Zavod na podlagi omenjenega dejstva, kot tudi uveljavljenih konservatorskih smernic, zagovarja stališče, da se stolp ohranja v podobi, ki je zgodovinsko izpričana, končno pa je ta jasno podana tudi v osebnih zapisih Jakoba Aljaža,« so poudarili.
O mnenju glede predloga smo povprašali tudi krovno planinsko organizacijo. »V Planinski zvezi Slovenije zagovarjamo, da Aljažev stolp ohranja originalno podobo, kot jo je zasnoval Jakob Aljaž,« nam je sporočila tiskovna predstavnica zveze Manca Čujež.

Simbol vseh Slovencev

Kulturni spomenik

»Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije,« je zapisano v odloku.

Prav gotovo gre za novo provokacijo, katere namen je očitno novo razdvajanje v že tako polarizirani družbi. Zakaj? Ob njihovi pobudi in zatrjevanju, da bi se s tem nekako tudi poklonili Jakobu Aljažu, ki je bil duhovnik in zaveden Slovenec, se postavlja vprašanje, zakaj Aljaž sam ni prišel do te ideje. Morda zato, ker je kot velik domoljub želel, da bi njegov stolp postal simbol vseh Slovencev, ne glede na politično, versko in drugo prepričanje, tako kot je danes to najvišji vrh Slovenije in Julijskih Alp s stolpom vred.

Glede na dejstvo, da so člani SDS, ki sebe razglašajo za velike domoljube, prav gotovo seznanjeni z odlokom o kulturnih spomenikih in osebnimi zapisi duhovnika Jakoba Aljaža, ki jih omenja zavod za varstvo kulturne dediščine, možnost, da gre le za provokacijo, verjetno ni tako majhna.

Tomaž Vrtačič in arhiv Trisport
Aljažev stolp