Trend komuniciranja prek skupin mobilne aplikacije Viber med mladimi ni novost, je pa v zadnjem času precej zašla izven okvirjev svojega namena. Nedolžni najstniški klepeti so se namreč razvili tudi v oblike spletnega nasilja, mladi so vse bolj pogumni, tisti najbolj drzni pa se poleg sporne komunikacije poslužujejo tudi žaljivk, deljenja neprimernih vsebin in izvajanja hudega verbalnega nasilja. Ker aplikacija omogoča sodelovanje pod izmišljenim uporabniškim imenom, postaja mladina vse bolj pogumna, medtem ko starši običajno niti ne vedo, kakšno vlogo igrajo otroci v virtualnem svetu. Ste med njimi tudi vi? Preverjate otrokov telefon ali ste kot večina preprosto prepričani, da vaš otrok dobro ve, kaj je prav in kaj ne?
Kaj se dogaja?
Žaljivke, zasmehovanje izbrane tarče, grožnje, deljenje neprimerne vsebine, ki zajemajo tudi fotografije nasilja in spolnosti. Šole pri reševanju težav sodelujejo, starši pogosto ne ali pa se zapletajo v spore z drugimi starši in med seboj obračunavajo prek spleta.
Iz ene izmed slovenskih osnovnih šol prihaja tudi vest o sedmošolcu, ki se je vrstnikom predstavljal kot 60-letnik, pri čemer je objavljal gole fotografije bradatega moškega in jih spraševal, če želijo videti tudi njegov spolni ud. Starši pripovedujejo tudi o selfijih razgaljene najstnice – fotografije so v skupini objavile njene sošolke, posnetke pa je nato videla vsa šola. Tovrstni primeri nemalokrat presegajo mejo zakonsko dovoljenega, v primeru širjenja golih posnetkov mladoletne osebe pa gre za kaznivo dejanje, ki ga je potrebno prijaviti policiji.
Povečanje spletnega nasilja opaža tudi stroka
''Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ugotavljamo, da je med mladimi veliko spletnega nasilja v obliki žaljivih objav, zmerjanj, pošiljanja neprimernih vsebin ipd. Treba se je zavedati, da v svojem jedru gre za oblike nasilja, ki so se dogajale tudi v preteklosti pred pojavom interneta, le da je bilo takrat takšnega nasilja manj, dosegel je manj ljudi in ni ostal viden po končanju (na spletu objave pogosto ostanejo javno dostopne). Pri spletnem nasilju, predvsem pri žaljenju in objavljanju neprimernih vsebin, se je treba zavedati, da takšno nasilje doseže bistveno več ljudi, kot je včasih verbalno nasilje. Prav tako tudi internet daje nekakšen lažen občutek anonimnosti in varnosti, kar ima za posledico, da si ljudje upajo bistveno več, kot bi si upali v živo,'' je za naš portal pojasnil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakultete za družbene vede UL.
Spletno nasilje lahko hitro preseže mejo zakona
Puschner svetuje, da je potrebno biti pri spletnem nasilju zelo previden, zlasti v trenutkih, ko preseže meje zakonsko dovoljenega. Tudi sicer poudarja, da bi morali imeti do spletnega nasilja ničelno toleranco.
''Starši lahko veliko naredijo, da naučijo svoje otroke prepoznati spletno nasilje, se pred njim zaščititi in ustrezno ukrepati. Zelo pomembno je, da imajo z otroki odprt odnos glede uporabe interneta in se pogovarjajo o tem, kaj se jim dogaja na družabnih omrežjih, v aplikacijah za sporočanje (kot je npr. Viber) in pri komunikaciji z drugimi uporabniki interneta.''
Otrok je žrtev nasilja – kako ravnati?
V primeru, da je otrok žrtev nasilja, Puschner svetuje, da ga je potrebno spodbuditi k ustreznemu ukrepanju. ''Na večini družabnih omrežij in v aplikacijah za sporočanje je mogoče nasilneže blokirati. Potem ko shranijo dokaze (npr. posnetek zaslona), naj nasilneža blokirajo in prijavijo družabnemu omrežju ali aplikaciji za sporočanje. Na spletni strani Safe.si imamo številne nasvete za uporabo družabnih omrežij in aplikacij za sporočanje, tudi kako ukrepati v primeru nasilja. Kadar gre za izsiljevanje, grožnje ali hujša dejanja, ki so kazniva, pa se je smiselno obrniti tudi na policijo. Tudi pogovor s starši nasilneža lahko pomaga. Morda niti ne vedo, da je njihov otrok nasilnež na spletu.''
Moj otrok je nasilnež – kako ravnati?
Kaj pa, če ugotovite, da je ravno vaš otrok tisti, ki na spletu izvaja nasilje? ''V primeru, da starši ugotovijo, da je nasilnež njihov otrok, pa se je treba z njim pogovoriti o posledicah njegovih dejan in doseči, da z nasiljem preneha. Če je potrebno, naj starši poiščejo strokovno pomoč,'' svetuje sogovornik in poudarja, da je spletno nasilje nedopustno, zaradi česar je izjemno pomembno, da vzgajamo otroke tudi v tej smeri, da če so priča spletnemu nasilju, ustrezno ukrepajo.
''Ne smemo pozabiti, da se večina otrok, ki izvaja spletno nasilje, ne zaveda posledic svojih dejanj in pogosto ne razumejo, da škodujejo žrtvi. Izkušnje kažejo, da v številnih primerih lahko pomaga že temeljit pogovor z nasilneži, ki ga izvedejo na šoli.''
Kako prijaviti spletnega nasilneža?
Otroci se seveda ne želijo izpostavljati, bojijo se namreč, da bodo stanje še poslabšali. Lahko to storijo anonimno? ''Najlažje, ne da bi se sami izpostavljali, lahko nasilneže prijavijo družabnim omrežjem in aplikacijam za sporočanje. Večina jih bo ob prijavah ukrepala, še posebej, če bo prijav več. V primeru hujših oblik nasilja pa naj povedo nekomu od odraslih, ki bo lahko ukrepal,'' pove Puschner.
Šole aktivno sodelujejo, starši ne
Pri preprečevanju spletnega nasilja lahko veliko naredijo tudi šole, sodelujoči v projektu Center za varnejši internet opažajo, da je vedno več šol na tem področju zelo aktivnih. Kot so prepričani, je na prvem mestu preventiva. ''Z učenci se je treba pogovarjati o uporabi interneta in jih osveščati o varni rabi. Številne šole v ta namen naročajo Safe.si delavnice, na katerih se učenci seznanijo z najnovejšimi pastmi uporabe interneta in oblikami zaščite pred spletnim nasiljem. Šola lahko izobražujejo tudi starše, žal pa skupaj s šolami ugotavljamo, da se premalo staršev udeležuje teh predavanj.''
V spore se zapletajo tudi starši
Kot poudarjajo na cnetru, imajo šole oz. šolski delavci pomembno vlogo, kadar pride do medvrstniškega spletnega nasilja med učenci šole. Kot mediator lahko namreč zgladijo spore med učenci in tudi njihovimi starši. ''Kar pogosti so primeri, ko se prepir med sošolci preoblikuje v še hujši prepir in žaljenje na spletu med njihovimi starši. Pogosto lahko šola odigra ključno vlogo in zgladi spor, prepozna probleme ali pa zadevo prepusti policiji, če gre za kaznivo dejanje.''
