"Pokradla vse, kar ji je prišlo pod roke, uničila na tisoče družin ... AMPAK ... ona je vzorno vodila knjižnico na Dobu ... in odšla mirno na svobodo?? ... pa kdo se dela norca iz nas..."
To je le eden od komentarjev naših bralcev - pod tega se je podpisala Bojana - na novico, ki je nekoliko sramežljivo odjeknila včeraj popoldne, češ, da je nekdanja glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov in nekdanja gradbena baronica Hilda Tovšak že na svobodi - koristi namreč v zaporu pridelani dopust, ki si ga je "prislužila" z delom v knjižnici - in da je nekdanji direktorici Vegrada komisija pri pravosodnem ministrstvu odobrila pogojni izpust. Pogojni odpust stopi v veljavo 28. septembra.
V sramotnem madežu, imenovanem Vegrad, so odpovedali vsi, je leta 2011 v intervjuju za Mladino dejala tedanja stečajna upraviteljica Alenka Gril. Danes, ko je Tovšakova s sodelovanjem s tožilstvom in priznanjem krivde odsedela del določene kazni, se tudi nihče več ne spominja niti zgodb delavcev in podizvajalcev, ki so jih mahinacije Tovšakove in njenih poslovnih "kompanjonov" pahnile v eksistenčne težave in smo jih pogosto spremljali v medijih. Naj spomnimo: veliko Vegradovih delavcev je živelo po samskih domovih, kot pa je spomnila Grilova, za povrhu, "ker so tuji državljani, niti niso imeli urejenih socialnih pravic v mednarodnih sporazumih. Poleg delavcev pa so žalostna zgodba še dobavitelji. Predvsem majhni dobavitelji. Navadno je celo tako, da na primer Vegrad ni plačal dobavitelju oziroma podizvajalcu, ta ni plačal državi in država je začela izvršbo. Zdi se mi, da je država pri majhnih podjetjih veliko strožja kot pri velikih."
Oktobra 2010 je bil razglašen stečaj Vegrada, stečajna upraviteljica je v postopku priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, medtem ko je bilo premoženje ob začetku stečaja ocenjeno na okoli 20 milijonov evrov. V času stečaja Vegrada je bilo zaposlenih še okrog 570 ljudi, podjetje pa je bilo dolžno več kot tisoč delavcem. Vegrad jim že več mesecev prej ni izplačeval plač.
Tovšakova je bila redna gostja medijskih novičk. In prav z nobeno si ni ravno naredila velike usluge. Spomnimo: med drugim se je maja 2013 za teden dni za njo izgubila vsaka sled, znašla se je tudi na mednarodni tiralici Interpola. No, Tovšakova se je javila preko odvetnika in se predala policiji, izkazalo pa se je, da se je zadnje dni skrivala na eni izmed kmetij v okolici Mislinje, od koder so jo tedaj odpeljali v celjske zapore. Kasneje je za predstavnike medijev, zbrane pred mariborskim sodiščem, vehementno popravila, da se ni predala, saj da ni bila na begu ... Kljub temu, da si Tovšakova ni želela na prestajanje kazni, njen pobeg očitno ni pustil madeža na njeni kartoteki "vzorne zapornice" ...
Kaj Hilda na sodišču ni razumela
"Težko razumem, da sem zdaj za vse kriva samo jaz. Tudi za dogodke, o katerih nisem vedela nič. Mogoče sem sodelavcem preveč zaupala ... Spoštovana sodnica, gospod tožilec, iz objektivne odgovornosti sem priznala krivdo ..." je leta 2013 po poročanju Dnevnika na okrožnem sodišču v Celju dejala Tovšakova, ko je čakala na sodbo za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Med drugim je na karte usmiljenja za milejšo kazen igrala tudi s sklicevanjem na slabo zdravstveno stanje.
No, spomladi 2013 je Tovšakova odšla v zapor na Ig, s sodiščem pa kljub predčasnemu pogojnemu odhodu še ni povsem opravila.
Želela je odškodnino, v zaporu se "ni zlomila"
Je pa Tovšakova od države zahtevala tudi 16 tisoč evrov odškodnine za nezakoniti pripor iz leta 2014 - pravobranilstvo ji je sicer priznalo 35 dni nezakonitega pripora - vendar njene želje pravobranilstvo ni ugodilo. Kot je leta 2016 poročal Siol.net, je tedaj Tovšakova dejala, da države ne bo tožila. Pri njenih zagovornikih - Kandutiju, ki jo je zagovarjal leta 2016 in Tanku, ki je včeraj potrdil novico o odhodu Tovšakove na prostost -, tega danes sicer nismo mogli preveriti, saj ju na telefonski številki nismo mogli priklicati. Tovšakova je poleg tožbe imela še možnost, da se ji pripor všteje v kazen.
Se pa je Tovšakova istega leta, 2016, "borila" tudi 21 tisoč evrov pokojnine, ki jih je s pravnomočno odločbo odvzel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Že leta 2016 je Tovšakova novinarjem po obravnavi dejala: "Kot vidite, se nisem zlomila, delam dalje." Po lastnih besedah da "strogo upošteva" vsa pravila, saj ne želi, da bi ji kdo očital, da ni odslužila izrečene kazni, je tedaj poroča Siol.net.
O "špilanju" bosanske muzike
Že pred padcem Vegrada je Tovšakova burila duhove. Spomnimo se le afere iz leta 2008 in dopis delavcem iz BiH, da v Ljubljani "živijo v okolju na višji kulturni ravni in naj svojih navad ne nosijo s seboj v srce Evrope" ter nehajo "špilati tisto bosansko muziko kot nori", kar je varuh človekovih pravic označil za "kulturni rasizem".
Ena bolj odmevnih medijskih zgodb je bila nedvomno obnova hiše v Murglah bivše Pahorjeve vodje kabineta Simone Dimic. Tovšakova se je znašla na zatožni klopi, ker naj bi hišo v Murglah Dimičeve obnavljali kar Vegradovi delavci z materialom, ki je bil namenjenim gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori. No, Tovšakova je bila v tem primeru spoznana za nedolžno.
Za kaj vse je (skrajšano) sedela
Kot smo poročali včeraj, je bila Tovšakova obsojena zaradi dajanja daril pri gradnji letališkega stolpa na letališču Brnik (zadeva Čista lopata) na 14 mesecev zapora, zaradi goljufije z evropskimi sredstvi v zadevi Rimske terme in Betnava na enotno kazen sedem let in pol zapora, zaradi dajanja nedovoljenih daril pri iskanju varilcev za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj na osem let zapora ter zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov na enotno pogojno kazen štirih let z osemletno preizkusno dobo.
Ker je v zadevi Hypo priznala krivdo, je bila obsojena na leto in pol pogojne kazni s petletno preizkusno dobo. Šlo je za sporne nepremičninske posle med slovensko podružnico Hypa in Vegradom, nadaljuje STA.
Sojenje osmerici zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika ter podkupovanja in sostorilstva pri tem kaznivem dejanju, ki je bilo v javnosti znano kot Čista lopata, se je začelo leta 2010 in končalo dve leti kasneje.
Tudi drugim Hildinim gradbenim kompanjonom nič hudega
Nekdanji prvi mož družbe SCT Ivan Zidar, ki je leta 2015 pristal v osebnem stečaju, je bil obsojen na 14 mesecev zapora. V zapor zaradi slabega zdravstvenega stanja do zdaj ni šel.
Na prav tako 14 mesecev zaporne kazni je bil obsojen tudi nekdanji prvi mož Primorja Dušan Črnigoj. Črnigoj je zapor prestajal v zaporu v Kopru, julija 2014 pa so ga dober mesec in pol pred iztekom kazni predčasno spustili iz zapora.
V zadevi Betnava je šlo za prenovo dvorca Betnava, ki se je začela leta 2008. Vodstvo družbe je zaprosilo za evropska sredstva in dobilo 1,7 milijona evrov kohezijskega denarja. Gradbena dela je zaupalo Vegradu, nato pa se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki jih Vegrad nikoli ni opravil. Zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila. V tej zadevi so že bili obsojeni nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič na leto in 11 mesecev zapora, nekdanji šef za investicije v Betnavi Anton Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na 10 mesecev zaporne kazni.
Za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca medtem teče ponovno sojenje, na prvem sojenju pa je bil spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in na tri leta zapora.
V zadevi Rimske terme je bila Tovšakova obsojena zaradi poslovne goljufije. Tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka je napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov. Ta sredstva sta pridobila in porabila. Poleg tega jo je obtožnica bremenila, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov, poroča STA.
Glede Vegradovih upnikov je bilo Tovšakovi in nekdanji direktorici kadrovskega sektorja Vegrada Branki Gabrijel očitano oškodovanje pri spornih prenosih deležev iz Vegrada na Vegrad Naložbe, nato pa še za prenose deležev na štiri druge družbe. Leta 2009 sta prek Vemonta v Vegrad Naložbe prenesli za 2,4 milijona evrov osnovnih sredstev Vegrada, za katerega sta vedeli, da bo propadel.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
