Z začetkom šolskega leta je začela veljati nova kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki prinaša ureditev delovnega časa učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Po novem veljajo enaka pravila na vseh osnovnih in srednjih šolah – učitelj ima tedensko učno obveznost, ki obsega med 19 in 25 ur, gre za čas, ki ga med poučevanjem prebije v učilnici, ostane pa še tedenska obveznost v obsegu deset ur, namenjenih pripravam, ki si jo učitelji lahko razporedijo sami in ni treba, da te ure prebijejo v šolski ustanovi.
Pri tem morajo biti priprave le opravljene, o njih jim ni treba posebej poročati, sledi iz kolektivne pogodbe, so nam sporočili iz sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz). »Če bi ravnatelj zahteval kakršnokoli nadziranje tega dela ali poročanje, kdaj posameznik dela (razen tega, da lahko preveri, ali je bilo samo delo opravljeno), bi kršil kolektivno pogodbo. Sviz bo dosledno uveljavljal to pravico in članom nudil pomoč pri tovrstnih kršitvah,« je dodal Gregor Modrijan iz Sviza.
Nova kolektivna pogodba učiteljem prinaša enotna pravila, kako se razporeja delovni čas. Ravnatelji jih ne bodo več mogli v šoli zadrževati 40 ur na teden. Obvezna prisotnost velja le še za čas učnih ur.
Zapleta se pri prenašanju v prakso
Spremembe so sprožile precej strahu in slabe volje med učitelji na nekaterih šolah, kjer ravnatelji od njih niso zahtevali fizične prisotnosti na izobraževalni ustanovi, ko ni predvidene pedagoške obveznosti (okvirno 23 delovnih ur). Vendar novi sistem, urejen na ravni kolektivne pogodbe, prinaša olajšanje za učitelje na tistih šolah, kjer z nadrejenim niso imeli takšne sreče.
V Svizu namigujejo, da se je pred poenotenjem dogajalo vse mogoče. Potrdili so nam, da so bile nekatere šole prepuščene samovolji ravnateljev, nekateri so učitelje celo obravnavali kot delavce v proizvodnji in od njih tedensko zahtevali 40 delovnih ur, za katere so se morali »štempljati« kot v tovarni. »Razlike v obremenitvah in številu ur za 'doprinos', ki ni bil nikjer zakonsko reguliran, so bile velike in so ves čas povzročale nezadovoljstvo,« ugotavljajo v sindikatu.
Enotne vatle je zahtevalo Računsko sodišče
Računsko sodišče je tako leta 2016 izdalo revizijsko poročilo o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah, v katerem je ocenilo, da ministrstvo za izobraževanje in šport (MIZŠ) ni zagotovilo, da učitelj z zmanjšano in učitelj s povečano učno obveznostjo nista v enakopravnem položaju. Oba morata namreč opraviti polni, 40-urni delovni čas, vendar mora učitelj z zmanjšano učno obveznostjo opraviti več drugega dela, za kar pa prejme nižjo plačo.
»Naša hipoteza, da je področje delovne obveznosti učiteljev osnovnih šol neurejeno, praksa na posameznih šolah pa je zato zelo različna, se je v celoti potrdila,« je izsledke revizije tedaj komentiral predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.
Narava učiteljskega dela je precej zahtevnejša, kot si jo zamišljajo nepoznavalci. Poučevanje otrok je primerljivo z nastopom igralca na odru. Biti moraš zbran, fleksibilen in se odzvati v sekundi.
Kolektivna pogodba onemogoča samovoljne posege
»Ureditev, ki je umeščena v kolektivno pogodbo, onemogoča, da bi oblasti lahko v prihodnje enostransko, brez soglasja učiteljev in učiteljic določale ureditev njihovega delovnega časa,« so na Svizu pojasnili, zakaj so se vključili pogajanja in zadeve z MIZŠ dogovorili v kolektivni pogodbi. »Nobena druga skupina zaposlenih v državi tega nima v primerljivem obsegu opredeljenega v kolektivni pogodbi, ampak v enostranskih, oblastnih aktih, ki ne potrebujejo soglasja delavk in delavcev,« so dodali.
MIZŠ hotelo več dela v manj urah
V sindikatu Sviz se spominjajo, da so bila pogajanja kar precej trda. Nemalokrat so morali zagroziti s tem, da nove kolektivne pogodbe ne bodo podpisali, saj je MIZŠ ta fond 33 ur želelo izvajati v manjšem obsegu. »Ministrstvo je v začetku predlagalo 29 od 40 ur, ki jih učitelj porabi za primarno dejavnost, torej izvedbo pedagoških ur, v nadaljevanju so predlagali 31 ur in na koncu pristali na 33 ur, kar je bil naš predlog od začetka pogajanj,« razkrivajo v Svizu.
Če bi MIZŠ uveljavilo svojo voljo, bi učitelji imeli štiri ure manj na teden za priprave, ta čas pa bi morali namenjati preostalim zadolžitvam – to so denimo govorilne ure ali udeležba na prireditvah in šolah v naravi. Ministrstvo je na koncu dalo prav argumentom sindikalistov, ki so temeljili na pregledu več kot trideset internih pravilnikov posameznih šol in na primerjavah s praksami v državah Evropske unije.
Praksa se bo morala šele oblikovati
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno, še najmanj ravnateljem, ki jih morajo uveljaviti. Gregor Pečan iz združenja ravnateljev meni, da je za ta vprašanja prezgodaj, odgovore nanje nam bo lahko ponudil v treh ali štirih mesecih.
Učitelj ni kot delavec v proizvodnji
Jožica Frigelj, osnovnošolska učiteljica in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, opaža, da laična javnost pri delu učiteljev vidi predvsem to, da šolske počitnice uživajo vse poletje in da ob rednih delovnikih odhajajo domov že ob poldnevu.
»Že Marija Terezija je vedela, zakaj je učitelju dala toliko počitnic, čeprav to že lep čas niso počitnice, kot si jih ljudje predstavljajo,« pravi Frigljeva, »te ure moramo nadomeščati. Prvega avgusta v šoli res nimam kaj delati, vendar za ta namen v septembru in oktobru delamo toliko več, da spravimo te ure noter.«
»Merilo kvalitete učiteljevega dela že nekaj časa ni njegovo delo v razredu, temveč predvsem to, koliko ur si na delovnem mestu in koliko ur si prost. Najbolj boleče je, da mi ne zaupajo, da se bom, če grem domov ob dvanajstih, doma bistveno kvalitetneje pripravila na naslednji delovni dan,« opozarja Frigljeva, ki ima dolgoletne učiteljske izkušnje. »S to kolektivno pogodbo je končno zapisano, da je učiteljevo delo neenakomerno razporejeno. V tem vidim velik plus. Včasih sem v službi tudi po 12 ur, od jutranjega varstva in pouka do nadomeščanja v podaljšanjem bivanju in še govorilnih ur s starši. Tega nihče ne vidi.«
Največ 7 zaporednih učnih ur
Novost kolektivne pogodbe je tudi določilo, da smejo učitelji opraviti največ sedem zaporednih pedagoških ur na dan. Frigljeva je na naše vprašanje, ali bi takšen delovni dan ovrednotila kot posebej napornega, odgovorila pritrdilno.
»Eno od nestrinjanj, ki je ostalo tudi po pogajanjih, je bila naša zahteva, da učitelj ne more imeti več kot sedem ur pouka na dan, ne glede na potrebe šole. Ravnatelji in ministrstvo so temu nasprotovali, in sicer zaradi modulov v srednjih šolah in izvedbe praktičnega pouka,« so na Svizu pojasnili, da so tudi glede tega stežka dosegli kompromis.
