Marjana Šarca pozna »iz prve« roke, saj je z njim sodeloval kar nekaj časa. Vprašali smo ga, kaj meni, kako se bo Šarec izkazal kot prvi minister v državi.
Bojan, z Marjanom Šarcem ste sodelovali v oddaji Hri-bar; kako dobro ga poznate?
Ko mu je takratni direktor Radia Vinko Vasle ukinil oddajo, sem ga povabil v redakcijo na drugo stran ceste. Vsi so bili veseli, češ, super, zdaj bo pa res zabavno, pričakovali so non stop stand up komika. A sledilo je majhno razočaranje. Tip sploh ni bil smešen, v službo je hodil ob sedmih, punce ga niso zanimale, ker je bil poročen. Ko smo drugi prišli v službo, je prebral že vse časopise. Pogosto sva šla na kosilo v samopostrežno restavracijo in takrat analizirala dnevnopolitične situacije. Če je bil morda navzven videti rahlo desen, je bil navznoter zmerno lev.
Kaj pravite na to, da je postal mandatar? Za mnoge je bilo to presenečenje, kaj pa za vas?
Ni bilo kakšno presenečenje. Leve stranke so še pred volitvami napovedale, da se ne mislijo pogovarjati z SDS, in jasno je bilo, da bo vlado sestavljal predsednik drugouvrščene stranke. In medtem ko je relativni zmagovalec plezal v Julijcih in na Twitterju nadaljeval svojo kulturo dialoga, je Šarcu uspelo sestaviti koalicijo.
»Tip sploh ni bil smešen, v službo je hodil ob sedmih, punce ga niso zanimale, ker je bil poročen. Ko smo drugi prišli v službo, je prebral že vse časopise.«
Pred leti, ko še župan ni bil, ste klicali na našo revijo (tedaj smo se še imenovali drugače) in ponudili intervju z njim – kar pomeni, da ste že takrat zaupali vanj, verjeli v njegove politične sposobnosti? In koliko imate vi pri tem, da je Šarec danes tam, kjer je?
Še enkrat hvala za uslugo. Vprašanje je, kako bi se končalo, če ne bi dobil takrat promocije v eni najvplivnejših revij. Da je Šarec danes tam, kjer je, res nimam kakšnih blaznih zaslug. Res je, da sem ga večkrat zbadal, da bo nekoč predsednik države. In ko je na presenečenje vseh, tudi mene, kandidiral za predsednika države, je bil moj prvi komentar: deset let prezgodaj.
Nekateri ga podcenjujejo, češ da je komik, drugi pravijo, da je ravno zaradi tega dober politik, saj mora imitator imeti posluh, disciplino, analitičen um ... Kako vi vidite njegove politične sposobnosti?
Tudi Beppe Grillo, ustanovitelj Gibanja petih zvezd, je bil igralec in komik. S tem ni nič narobe. Tudi popravni izpiti na lesarski šoli so del srednješolske folklore. Pač ni razumel nekaterih profesorjev, ki so mu dajali petko s tremi prsti. Šarec je umirjen, razmišljujoč, človek besede in visokih etičnih meril. In v nasprotju z marsikom v slovenski politiki – ni pokvarjen.
Dimitrij Rupel je izjavil, da Šarec nič ne pove. Da dosti govori, pa nič ne pove. Vaš komentar, prosim.
Mislim, da smo v tej državi po Drnovšku imeli celo vrsto politikov, ki so veliko govorili in bolj malo povedali. Z Ruplom na čelu. Pomembna razlika, ki jo lahko naredi Šarec, je, da v primerjavi z njimi tudi kaj konkretnega naredi. Za to ima veliko priložnosti. Pametno, da je vzel resor zdravstva. Če ga reši, je dobil naslednje volitve.
Poznate tudi kakšne Šarčeve slabe lastnosti? Pravijo, da zna biti vzkipljiv.
Zna, ja, ampak zakaj bi ga sodil, tudi sam sem vzkipljiv, pa se nimam za kolerika. Na snemanjih Hri-bara je bil po navadi najbolj nervozen med vsemi. Na živce mu je šlo čakanje. Takrat smo prvi na svetu v televizijski oddaji delali animacijo v resničnem času in glede na to, da nismo imeli najmočnejše računalniške podpore, je kdaj kaj zaštekalo, zamrznilo. Marjan tega ni mogel razumeti. Na živce mu je šla sodobna tehnologija, ki ne deluje. Vprašanje je, kako bo odreagiral takrat, ko bo imel za vratom vsa ta opevana omrežja in lobije, ki se jih bo brez dvoma lotil. Ker če se jih ne bo, bo razočaral mene.
Kaj menite, kakšne so njegove veščine povezovanja, ki je najbrž najpomembnejša naloga mandatarja?
Poglejte, že to, da mu je s stranko, ki na volitvah ni zmagala in je dobila zgolj slabih 13 odstotkov glasov, uspelo sestaviti zapleteno koalicijo starih mačkov in novih sanjačev, kaže, da obvlada osnovne veščine umetnosti mogočega. Vse drugo je stvar učenja, talenta in občutka, ki ga nedvomno ima.
Koliko pa je v gospodu Šarcu gospoda Serpentinška? Na odru je kot Serpentinšek zelo prepričljiv rasist, šovinist ...
V njem je Serpentinška približno toliko kot Drnovška. Če bi na volitvah kandidiral kot Serpentinšek, bi SDS-u pobral četrtino glasov. Tako da tisti, ki zdaj najbolj udrihajo po njem, to počnejo iz razočaranja, da Šarec ni Serpentinšek.
Vem, da je tole bolj vprašanje za vedeževalko, a vendarle: bo Šarcu uspelo obdržati to malce nenavadno koalicijo skupaj?
Najprej mora sestaviti vlado. Je pa prvi del svojega načrta že uresničil. Vnukom bo lahko mirno pripovedoval, da je bil nekoč predsednik vlade.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.