Konferenca, na katero je vabilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bila del Mednarodnega obrtnega sejma MOS 2018.
Vitanje središče
Zbrane je prvi nagovoril državni sekretar Aleš Cantarutti, ki je Vitanje razglasil za "središče modernih tehnologij v Sloveniji", kot največji izziv pa izpostavil prilagoditev starih poslovnih sistemov novi resničnosti, ki je digitalna. "Nova resničnost je tu, uspešni bodo najhitrejši, ne največji," je poudaril in dodal, da je transformacija "vogelni kamen" ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter tudi drugih ministrstev. V imenu svojega je izrazil pripravljenost, da finančno podpre poslovne ideje. To misel je nadaljeval Mihailo Vesović, predstavnik Trgovinske zbornice Srbije. Poudaril je, da bi morala gospodarska zbornica poskrbeti za digitalno transformacijo majhnih in srednjih podjetij – sploh takih, ki niso tehnološko usmerjena, saj da rabijo podporo in usmeritev. Digitalizacija namreč ni poceni, je pojasnil, zato mora biti opravljena "strateško" – tovrstna podjetja bodo propadla, če se ne bodo prilagodila, je dejal, s tem v zvezi pa Sloveniji priznal pionirsko vlogo in dodal, da jim pri "pametni digitalizaciji" pomaga slovenski svetovalec.
Roka roko umije
Veriženje podatkovnih blokov, tako imenovani "blockchain", je, kot so poudarjali govorci, tehnologija prihodnosti, ki jo je treba sprejeti, sicer nas bo povozil čas. Zato je odveč omenjati, da je ta v navezi s kriptovalutami in umetno inteligenco tvorila rdečo nit, ki je povezovala včerajšnje predstavitve.
Tako je na tradicionalnih podjetjih, da se prilagodijo, zagonska podjetja pa jim morajo priti nasproti. Zato so nagovarjali drug druge, ob tem pa delili svoje izkušnje. Začnimo s prvimi.
Tradicionalna podjetja se morajo prilagoditi
BTC, ki se ponaša z naslovom najbolj inovativnega podjetja letošnjega leta, zaradi česar si jemlje dobršen del zaslug za pozicioniranje Ljubljane in z njo Slovenije na zemljevid tehnološke naprednosti, zagonska podjetja vabi z zasnovo mesta znotraj mesta, živečega laboratorija za pametne rešitve, kjer lahko zagonska podjetja dobijo dokaz za izvedljivost koncepta (Proof Of Concept). Pri digitalizaciji so se osredotočili na ekosisteme (družbenega, poslovnega, inovacijskega), je bilo mogoče slišati med predstavitvijo (kakor tudi, da bo Ikea v Ljubljano prišla prihodnje leto). Osredotočeni so na avtonomna vozila, pametno energijo, pametno mesto, pametno prodajo in blockchain.
Tehnoloških sprememb se zavedajo tudi v Petrolu, sledijo jim po najboljših močeh. Lani so osnovali nov oddelek "Inovativni poslovni modeli in digitalizacija", ki trenutno dela na petih "novih in nepredvidljivih" projektih. S tem novim oddelkom – tako imenovanim pospeševalnikom – skušajo "zmotiti" (disrupcija) ustaljene prakse jedra njihovega poslovanja, preden bi jih kdo drug. Oddelek je prav tako namenjen povezovanju zagonskimi podjetji.
Program za sodelovanje s start upi imajo tudi v Iskratelu. V telekomunikacijskem sektorju so že desetletja, je bilo mogoče slišati med predstavitvijo, sledila je tudi digitalizacija. Izkušenj jim torej ne primanjkuje. Od tod se selijo na področja transporta, energije, itd. Trenutno razvijajo tri tehnologije: nova omrežja, virtualizacijo ter internet stvari (Internet of Things, IOT). Nad temi platformami je vrsta aplikacij – specifičnih aplikacij za specifične situacije, pri čimer računajo na start up podjetja, torej za razvoj komplementarnih tehnologij. Kompetence iščejo tudi v širši okolici, ne le v neposredni bližini Slovenije.
Nemalo idej
Prisotna zagonska podjetja so je v veliki meri osredotočala na predstavitev svojih idej. TAIA, denimo, je predstavila svojo aplikacijo za prevajanje dokumentov; srbski CAR:GO je aplikacija za iskanje prevozov, trenutno delujoča le v Beogradu; Couch Coach je prav tako sad srbskih umov, ki športnim navdušencem omogoča, da aktivno sodelujejo v tekmi, tako da predlagajo začetno postavo, menjave ipd. Tolar HashNET je predstavil Tadej Slapnik, bivši državni sekretar – podjetje razvija tehnologijo distribuiranih podatkovnih blokov (Distributed Ledger Technology, DLT), namenjeno uporabi tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Njihova kriptovaluta je Tolar – upravlja jo skupnost, uporablja algoritem HashNET. Tolar HashNET, je bilo mogoče slišati, zmore več kot 200.000 transakcij na sekundo. Zaradi drugačne protokola, kot je v uporabi sicer, odpravlja potrebo po veliki porabi električne energije. Datafund se osredotoča na evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov – vsak posameznik bi jih lahko varno shranil in jih podjetjem ponudil v zameno za plačilo. Med predstavljenimi podjetji je bila tudi Ecta, ki razpolaga z dvema vrstama žetonov: zamenljivimi in takšnimi, ki niso. Sredico njihovega protokola, ki temelji na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, tvori pogon – poganja ga umetna inteligenca –, ki povezuje posameznike, iskoče določena znanja, s tistimi, ki ta znanja imajo. Tehnologija pri tem beleži vsako interakcijo in sporazum. Izvajalec za opravljeno delo prejme plačilo v obliki zamenljivega žetona in takega, ki ga ni mogoče zamenjati in ki služi kot dokaz njegovih sposobnosti. Na ta način njegov "ugled" narašča, kar pomeni, se mu obetajo dodatne zaposlitvene možnosti.
Besede eno, dejanja drugo
Cantarutti je že uvodoma poudaril, kako pomembno je sodelovanje med start up podjetji in tradicionalnimi podjetji. Če je včerajšnje srečanje obrodilo sadove, bo pokazal čas. Kot je namreč med svojo predstavitvijo navrgel Roman Kužnar, direktor programa Iskratel StartUp, zagonskim podjetjem ne primanjkuje idej, zna pa trpeti izvedba.