Prvi preizkus Šarčeve koalicije bo kmalu pred nami. Vloga lakmusa bo pripadla imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije.
Med petimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije naj bi imela najboljše možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri omenjajo tudi ekonomista Igorja Mastena, ki prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Vendar nikomur od teh treh ne kaže, da bo dobil podporo 46 poslancev DZ.
Kolegij DZ ni bil dovolj za uskladitev
Glede vprašanja se včeraj niso mogli uskladiti na kolegiju predsednika, do zaključka redakcije je bila na voljo le informacija, da se bodo glede tega vprašanja morali usesti vodje koalicijskih skupin. Govorilo se je celo, da je tema tako občutljiva, da bodo morali o njej neposredno spregovoriti kar predsedniki koalicijskih strank. Največje možnosti naj bi imel Bošnjak, vendar mu je pri koalicijskem štetju glasov domnevno zmanjkalo šest glasov.
O varuhinji in informacijski pooblaščenki naslednje leto
Naslednja kadrovska etapa bo podajanje štafete naslednji informacijski pooblaščenki in varuhinji človekovih pravic. Obema, Mojci Prelesnik in Vlasti Nussdorfer, mandata potečeta naslednje leto. Prva ima petletni mandat, druga šestletnega. Obe kandidatki, tako kot guvernerja banke, predlaga predsednik republike – zadnjo besedo pri imenovanju pa ima večina v DZ.
Naslednje leto tudi menjava komisarke
Naslednje leto bo treba po kostanj v žerjavico tudi glede naslednjega evropskega komisarja. Trenutni komisarki Violeti Bulc bo namreč potekel mandat, Slovenija pa si je že pred njenim nastopom naredila sramoto. V Bruselj smo namreč sprva poslali Alenko Bratušek, ki se je na to prestižno funkcijo samokandidirala, nato pa ji s strokovnim znanjem ni uspelo prepričati evropskih poslancev. O tem, kdo bi lahko bil naslednji evropski komisar, lahko trenutno le ugibamo.
Bodo menjali prvega policista?
Ko je spomladi vlada v odstopu na mesto generalnega direktorja policije imenovala Simona Veličkega, je marsikdo protestiral, češ da vlada brez političnega mandata sprejema tako pomembne odločitve. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je oporekala, da je bil razpis objavljen že pred odstopom vlade in da zaradi migracijskih razmer potrebujemo polno operativen sistem nacionalne varnosti, ki da mora biti »neodvisen od volitev«. Ali bo njeno razlago vlada upoštevala ali ne, bomo šele videli. Ministrstvo za notranje zadeve tokrat ne spada pod kvoto SMC, iz katere je prihajala Györköš Žnidarjeva, temveč pripada kvoti LMŠ.
Menjati bo treba tri ustavne sodnice
Med pomembnimi kadrovskimi glasovanji v DZ bo tudi imenovanje treh sodnic, ki bo padlo pod mandat Šarčeve vlade. Jadranki Sovdat devetletni mandat poteče konec leta, leto kasneje bo treba najti zamenjavo še za Etelko Korpič, leta 2020 pa še za Dunjo Jadek Pensa. Ustavni sodniki se imenujejo na predlog predsednika republike, DZ pa jih mora potrditi z absolutno večino.
Menjal se bo tudi del sodnega sveta
Šarec je v svojem volilnem programu napovedoval, da bo DZ vzel pristojnost imenovanja sodnikov, ki so sicer izvoljeni za dosmrtni mandat. Po njegovem programu bi sodnike po novem imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta ali pa bi to pristojnost prepustili kar zadnjemu. Če bo do te spremembe prišlo, bo še toliko bolj pomembno, kdo bo sedel v sodnem svetu. Imenovanje slabe polovice njegovih članov bo sicer ostalo pristojnost državnega zbora.
Člani sodnega sveta imajo šestletni mandat, pri čemer pet članov od enajstih izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Spomladi je DZ tako imenoval tri nove člane sodnega sveta, dvema pa mandat poteče čez tri leta, ko se bo o njunem imenovanju odločala koalicija.
