Bralčeva žena je zaradi hude bakterijske okužbe le nekaj dni po rojstvu otroka pristala v bolnišnici, na zdravljenju je ostala več tednov. Skrb za nedonošenega novorojenčka je medtem v celoti prevzel njegov oče, a se je pri opravičevanju odsotnosti z dela zapletlo. Bolniškega staleža za nego novorojenčka oče namreč ni mogel dobiti, saj je bil otrok kljub nedonošenosti zdrav. Očetu je resda pripadal očetovski dopust, vendar bi moral svojega delodajalca o koriščenju te možnosti obvestiti vnaprej. Po črki zakona bi tako mati morala biti v bolnišnici, oče na delovnem mestu, novorojenček pa sam doma. Zagato so rešili z lažjo: zdravnik je očetu otroka odobril bolniški stalež, čeprav mu v resnici ni pripadal.
Na MZ rešitve niso našli
Z nenavadno zgodbo smo seznanili ministrstvo za zdravje (MZ). Predlagali so: »Glede na okoliščine konkretnega primera pojasnjujemo, da 40. člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do bivanja ob hospitaliziranem otroku, v prvem odstavku določa, da v primeru, da je hospitalizirana mati, ki doji otroka, ima pravico, da ob njej biva tudi otrok.« V bralčevem primeru bi se tako lahko okužil tudi otrok, zato takšna rešitev ni prišla v poštev. Prav tako je mogoče, da bolna mati svojega otroka iz različnih razlogov pač ne doji.
Druge rešitve te težave na MZ niso ponudili, so pa poudarili, da je »v vsakem posameznem primeru treba ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je treba izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego«. Le da kot »nega« šteje le skrb za bolnega otroka, ne pa tudi za zdravega, nekaj dni starega nedonošenčka …
Oče na materinskem (in ne očetovskem) dopustu
Obrnili smo se še na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tam so povedali, da je imel v navedenem primeru oče otroka pravico do izrabe materinskega dopusta: »Zakon namreč določa, da ima oče pravico do materinskega dopusta, če mati (1.) umre, (2.) zapusti otroka ali (3.) na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka. Oče ima v tem primeru pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Mati v takšnem primeru nastopi bolniški dopust zase.«
O možnosti ga ni obvestil nihče
O možnosti prenosa materinskega dopusta na očeta našega bralca ni obvestil nihče. V vlogi za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in materinskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev bi se moral oče otroka podpisati pod besedilo: »Izjavljam, da sem obvestil delodajalca o nameri izrabe dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta v skladu z 18. členom zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Če delodajalec še ni obveščen o izrabi dopusta in je otrok predčasno rojen, ga je treba obvestiti v treh dneh po rojstvu otroka. Oče oziroma druga oseba obvestita delodajalca v treh dneh od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta.«
Bi se pa tudi pri materinskem dopustu lahko zapletlo. Po 19. členu omenjenega zakona mora namreč mati obvezno izrabiti najmanj 15 dni materinskega dopusta. Matere materinski dopust praviloma nastopijo 28 dni pred predvidenim datumom poroda, mati v našem primeru pa je rodila prehitro in torej tega dopusta še ni izkoristila. Materinski dopust bi tako morala prekiniti z bolniškim staležem, nato pa v bolnišnici ne bi smela ostati predolgo, da bi obvezni materinski dopust sploh lahko izkoristila ... V posebnem spletu okoliščin je tako preživetje novorojenčkov v Sloveniji odvisno od razumevanja delodajalcev, pomoči sorodnikov in prijateljev ali … laži.
