Novice Svet24

Javne finance

Bobo

Komentar:

Sašo Polanec, EF: »To bo kar pomemben šok za delodajalce, saj se bi stroški dela v štirih letih zvišali za tri odstotke. Tak ukrep ne bo brez posledic v obliki znižanja zaposlenosti.«

Marko Jaklič, EF: »Gre za dodatno obremenjevanje delodajalcev in kaže na to, da nastajajoča koalicija ničesar ne razume.«

Glavni vodili koalicije pri vodenju javnih financ bosta javnofinančna vzdržnost in upoštevanje fiskalnega pravila. Nova vlada bi najprej preverila sprejeti proračun za leto 2019 in ga prilagodila skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe. Koalicijske stranke nameravajo pospešiti tudi aktivnosti in pripravo projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive. Koalicija namerava končno uvesti davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin. Na področju dohodnine želijo uvesti petodstotno olajšavo za tiste, ki bodo svoj denar porabili za kulturo, šport, zdravje in obrtniška dela. Poleg tega naj bi bile plače manj obremenjene z dohodnino, ne vedo pa še, ali bodo spremenili dohodninsko lestvico ali zvišali splošno olajšavo. Spodnjo mejo davka od dohodka pravnih oseb, ki ga te plačajo državi, želijo postaviti pri petih odstotkih. Uvesti želijo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, osebne prihodke iz rent in kapitala pa vključiti v osnovo za odmero dohodnine.

Višje ali nižje plače?

STA

Lidija Jerkič, ZSSS:Izločitev dodatkov iz minimalne plače in njen dvig na raven minimalnih življenjskih stroškov je ne le politična, ampak dejanska nuja, zato tako usmeritev pozdravljam.

Minimalna plača naj bi se v naslednjih dveh letih vsako leto dvignila za 4,5 odstotka, od leta 2021 pa naj bi se za izračun minimalne plače uporabljala matematična formula, kar bi omogočalo sprotno usklajevanje z gospodarsko rastjo. Iz definicije minimalne plače naj bi se izločili tudi vsi dodatki. Pri plačah naj bi postopoma dvignili prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce, in sicer do konca mandata s trenutnih nekaj manj kot devet odstotkov po 0,8 odstotne točke na leto. To bi pomenilo veliko povečanje obremenitev, saj naj bi se prispevne stopnje dvignile z zdajšnjih 16,1 na 19,3 odstotka. Razmišljajo tudi o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.

STA

Komentar: » Moram reči, da nisem optimist, že zaradi tega ker so v koaliciji SMC, SD in Desus, ki so v veliki meri odgovorni za stanje, kakršnega imamo danes. Lahko pa tudi rečem, da glede na to, kar je do zdaj znanega o koalicijskih načrtih z zdravstvom, so to pripravljali ljudje, ki o problematiki zdravstva nimajo pojma.« 

Komentar:

GZS: »V GZS zagovarjamo, da naj se plače povečujejo zaradi rasti produktivnosti in konkurenčnosti podjetja. Na tej podlagi se je povprečna neto plača od leta 2010 do danes povišala za 109 evrov. Administrativno določanje plač, ki smo ga poznali včasih, ima številne negativne učinke, med njimi je eden najbolj uničujočih prenizka razlika med minimalno in povprečno plačo. Po tem kazalcu smo že zdaj prvi v Evropi, kar sproža nezadovoljstvo in posledično manjšo produktivnost zaposlenih, ki so po višini prejemkov malo nad minimalno plačo. Vrednostno bi dvig minimalne plače na 700 evrov podjetja stal prek 100 mio evrov na leto. To v aktualni gospodarski konjunkturi sicer ne bi vodilo do novih stečajev, bi pa močno pospešilo padec števila delovnih mest v obdobju, ko se bo gospodarstvo spet krčilo.
Dvig prispevne stopnje na pokojninske prispevke delodajalcev za 6,7 odstotnih točk bi dvignil maso stroškov dela za 700 mio evrov, pri čemer zaposleni tega ne bi občutili. Celo več, za toliko bi morali v podjetjih dvigniti produktivnost, da bi ohranili svoja delovna mesta, ali pa bi se gospodarstvo soočilo s potencialno izgubo 20 tisoč delovnih mest. Pri tem se neto prejemki zaposlenih ne bi povečali, povečala bi se le javna poraba, katere učinkovitost je nižja kot v zasebnem sektorju.«

Trg dela

Koalicijski partnerji naj bi spremenili delovnopravno zakonodajo tako, da bodo delodajalci lažje zaposlovali in tudi odpuščali. Hkrati naj bi se vzpostavili mehanizmi ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela v smeri varne prožnosti. Na zanimiv način se namerava vlada lotiti odprave prekarnega dela. Odpravili naj bi ga le v javni upravi, a tako dali zgled tudi zasebnim gospodarskim družbam. Poiskali naj bi tudi rešitev za samozaposlene, ki si morajo prvih 30 dni bolniške odsotnosti prispevke plačevati sami.

Komentar: »Prekarnost bo treba odpravljati tudi v zasebnem sektorju in tu zgled javnega ne bo edini način. Prekarnost je v bistvu zloraba zakonodaje, zanimivo je, da jo tako prostodušno priznavajo s koalicijsko pogodbo.« Lidija Jerkič, ZSSS

Upokojenci

STA

Komentar: »Bolj bi bili zadovoljni, če bi bilo navedeno, da se bodo pokojnine usklajevale redno, po možnosti pa tudi izredno, da se nekoliko pokrije dolg iz preteklosti. Zdaj je konjunktura. Napovedujejo pa recesijo. Če Slovenija slučajno izgubi kakšnega od zunanjih trgov, bo gospodarska rast zelo nizka. .« Janez Sušnik, ZDUS

Minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo nameravajo koalicijski partnerji postopno povišati nad prag revščine, ki je trenutno pri 613 evrih. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pa bi postopno določili v višini najmanj 63 odstotkov. Izredno usklajevanje pokojnin bi vezali na gospodarsko rast. Ob več kot triodstotni gospodarski rasti bi se pokojnine usklajevale enoodstotno, ob štiriodstotni rasti 1,5-odstotno ter ob petodstotni rasti dvoodstotno. Za okrepitev finančne vzdržnosti pokojninskega sistema je predvideno preoblikovanja Kada v neodvisen demografski sklad. Višino socialne pomoči nameravajo povečati na 385 evrov, minimalni dohodek oziroma cenzus za uveljavljanje socialne pomoči pa na 442 evrov do leta 2020. Prav tako naj bi povišali minimalno nadomestilo za brezposelnost.

 Zdravstvo

Zdravstvo naj bi sodilo med prioritete te vlade. Kot so zapisali vladajoči partnerji, se bodo zavzemali za vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo, ki bo dobro upravljano in ustrezno financirano, pri čemer bo jasna ločnica med javnim in zasebnim. Glavna naloga bodoče vladne ekipe bo skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst, postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo do konca mandata na devet odstotkov BDP, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kadrovska in vsebinska krepitev na primarni ravni zdravstva ter uvedba razširjene ravni osnovnega zdravstva z namenom opravljanja več storitev pri osebnem zdravniku. Vzpostavili naj bi enotni in centraliziran sistem nabave materialov in opreme, ustanovili neodvisno ustanovo za vrednotenje zdravstvenih storitev ter uvedli zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače. Poleg tega naj bi vlada preučila možnost oblikovanja sklada za izplačilo odškodnin zaradi zdravniških napak.

Komentar: »Za tovrstne komentarje je še prezgodaj, saj ni jasna še niti alternativa, kaj šele sama implementacija morebitne spremembe. Velja pa poudariti, da se je do zdaj že v vseh vladah izkazalo, da je v zdravstvu težko nadomestiti 500 milijonov evrov izpada, sploh brez dolgoročnih reformnih posegov. Vzajemna poleg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že leta razvija dodatno ponudbo zavarovanj, s katero beležimo izjemno dobre rezultate. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje ter zagotavljali najvišjo dodano vrednost za naše zavarovance.«   Zavarovalnica Vzajemna o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja

Kultura

STA

»Ključno se mi zdi zvišanje sredstev za kulturo, kajti za razporejanje sedežnega reda na Titaniku vemo, kam nas lahko pripelje. « Jadranka Plut, predsednica društva Asociacija

Ukrep, ki naj bi ga na področju kulture uresničila bodoča vlada Marjana Šarca, je postopen dvig sredstev za kulturo s ciljem do konca mandata doseči vsaj 0,5 odstotka BDP. Ob današnjem BDP je to okoli 190 milijonov evrov. S tem bi se približali ravni iz leta 2009, ko je proračun za kulturo znašal dobrih 214 milijonov evrov, zdajšnji pa znaša 164 milijonov evrov. Bodoča koalicija se je med drugim v želji za stabilno financiranje kulturnih, javnih zavodov in nevladnih organizacij zavzela tudi za sprejem zakona o tako imenovanem kulturnem evru, za nov Nacionalni program kulture (NPK) do leta 2020 in novo zakonodajo.