Kako prepoznamo bližajočo se poletno nevihto?
Mag. Tanja Cegnar: »Največ neviht v labilni zračni masi nastane, ko se spodnje plasti zraka pregrejejo in sprožijo dviganje zraka. Za nastanek neviht mora biti v zraku dovolj vlage, zato imamo pred nastankom nevihte pogosto neprijeten občutek soparnosti. Nastanek kopastih oblakov, ki se hitro razvijajo v višino, je znak, da je ozračje labilno. Nevihtni oblaki imajo temno bazo, ko je nevihta že v bližini in se okrepi veter. Če slišimo grmenje, je nevihta že v bližini. Nevihte se razvijejo hitro, ob ustreznih razmerah v višjih plasteh ozračja se lahko tudi precej hitro premikajo. Nevihte spremljajo tudi prehode vremenskih front, te se lahko pomikajo dokaj hitro.«
Nedavno je strela udarila v drevo ob Blejskem jezeru in poškodovala številne ljudi, ki so se zatekli na »varno«. Strele pa so tudi drugod povzročale nesreče in ogromno materialno škodo. V Sloveniji udari na leto kar med 50.000 in 90.000 strel, od tega jih je daleč največ med majem in avgustom. Kako se lahko zaščitimo?
»V Sloveniji imamo povprečno okoli 50 nevihtnih dni na leto, največ jih je junija in julija, nekaj manj maja in avgusta. Na pogostost nastanka neviht nad Slovenijo vplivata lega na obrobju Alp in bližina Sredozemskega morja. Med najbolj nevihtna območja v Evropi namreč uvrščamo Alpe, Dinarsko gorstvo in Apenine. Na razlike v pogostosti neviht nad Slovenijo pa vpliva relief. Nevihte so pogostejše v gorskem svetu. Že proti koncu letošnjega aprila se je pri nas začelo obdobje s pogostimi plohami in nevihtami. Tako imamo letos nadpovprečno veliko dni z nevihtami, torej več od povprečja v minulih letih,« pojasnjuje mag. Tanja Cegnar, klimatologinja in meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Več neviht, več udarov strel!
Večje število močnejših neviht pri nas, pojasnjuje, spremlja tudi večje število strel. »Na pojav nevihte najlažje sklepamo na podlagi radarskih slik, saj naše samodejne meteorološke postaje ne beležijo neviht. Meritve strel pri nas opravlja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Po njihovih podatkih je v Sloveniji med 50.000 in 90.000 strel na leto, od tega jih je daleč največ v obdobju od maja do avgusta. Ob eni nevihti nastane lahko tudi po več tisoč strel.«
Največ strel v Julijskih Alpah, najmanj v Pomurju
Nedavno so poročali o udaru strele v drevo ob Blejskem jezeru in poškodovanih ljudeh, strele pa so tudi drugod pri nas že povzročale nesreče. Kje v Sloveniji udari največ strel? »Podobno kot je pri nas porazdeljena pogostost neviht, je porazdeljena tudi pogostost strel. Največ jih je na območju Julijskih Alp, na Tolminskem, med območja z večjo pogostostjo spadajo tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Najmanj pogoste so strele v Pomurju. EIMV je objavil karto maksimalnih vrednosti gostote strel, na kateri je pogostost udarov strel v Sloveniji.«
Strel je več vrst
Obstaja več vrst strel. Katere naredijo največ škode? »Strele lahko delimo na strele med oblaki, v oblaku in na strele med oblakom in tlemi. Nevihtni oblaki so v spodnjem delu negativno nabiti, v zgornjem pozitivno in strele lahko delimo tudi po naboju na negativne in pozitivne. Pozitivne navadno naredijo več škode – v to kategorijo spadajo tudi tako imenovane strele z jasnega. Kroglasta strela je redek pojav.«
Stran od koničastih objektov in predmetov
Strele, pojasnjuje mag. Cegnarjeva, večinoma udarijo v stavbe, infrastrukturne in telekomunikacijske objekte. Tako v mestnem okolju kot na podeželju pa nekateri predmeti veljajo za lovilce strel, ki jih močno privlačijo. »Največkrat so to koničasti objekti in predmeti, ki so višji od okolice. Na ravnini zato osamljena drevesa veljajo za bolj izpostavljena in se jim v nevihti izognemo. Prav tako veljajo za nevarne gorski vrhovi, koničasti kovinski predmeti, kot so denimo dežniki, kovinske palice in kovinske ograje.« Zato se je tudi slednjim v nevihtnem vremenu bolje izogniti.
Najvarnejši v stavbi s strelovodom
Mobilni telefon med nevihto? Kako je priporočljivo ravnati z mobilnim telefonom v nevihti? Mag. Tanja Cegnar: »Predvsem pazimo, da med nevihto mobilni telefon ni priključen na električno omrežje. Sicer velja njegova uporaba za varno.«
Kam se je pred nevihto najbolje umakniti? »Najvarnejši smo v večji stavbi s strelovodom. Najvarnejše mesto pred strelami naj bi bilo sredi stavbe. Zadržujmo se stran od zunanjih zidov ter oken in vrat, ki naj bodo zaprta. Električne naprave izklopimo iz omrežja, če to ni mogoče, jih vsaj ugasnemo. Strela lahko potuje po žicah električne napeljave in drugi inštalaciji, tudi po vodi, ki je prevodnik električnega toka, zato se izognimo stiku s tekočo vodo. Izognimo se torej pranju, kopanju in prhanju med nevihto.«
Med nevihto ne iščimo zavetja pod drevesi!
Kako v nevihti s strelami, če se nimamo časa umakniti na varno, pravilno ravnamo na prostem? »Če nas neurje ujame na prostem, se izogibajmo odprtim površinam, vodnim virom, visokim stavbam, drevesom, kovinskim ograjam in žicam. Ne stojmo blizu drevesnega debla. Tudi uporaba dežnika med nevihto je lahko nevarna, saj večji kovinski predmeti lahko privlačijo strelo. Na prostem je najvarnejša pozicija čepenje z nogami skupaj in s sklonjeno glavo. Ležanje na tleh poveča tveganje za udar strele. Zadrževanje v strnjeni skupini ljudi ni priporočljivo, zato naj bo med ljudmi vsaj pet metrov razdalje. Če smo med nevihto v gozdu, se izogibajmo robu gozda in višjim drevesom. Če smo v vodi, jo čim prej zapustimo in se umaknimo v zavetje.«
Varno šele 30 minut po zadnjem slišanem gromu
Staro pravilo, ki ga je dobro poznati, da bomo čim varnejši pred strelami? »Popularno je pravilo 30 sekund, ki pravi, da je nevihta še na razmeroma varni razdalji, če med bliskom in gromom mine 30 sekund. Prav tako naj bi bilo povsem varno šele 30 minut po zadnjem slišanem gromu.«
Spremljajte vremenske napovedi!
Vreme lahko tudi v lepih, vročih poletnih dneh hitro postane nevarno. Zato je seveda priporočljivo spremljati vremenske napovedi in opozorila pred nevihtami, poleg tega pa tudi radarsko sliko, ki je objavljena na spletnih straneh ARSO. Še zlasti, če se odpravljamo na daljši počitniški izlet v naravo, na taborjenje, v hribe, gore.
Nevihte pri nas postajajo intenzivnejše, nalivi obilnejši, veter sunkovitejši!
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in meteorologinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani: »Slovenija spada med zelo nevihtne dežele, saj imamo v povprečju na leto med 30 in 50 nevihtnih pojavov. Po deset nevihtnih dni imamo v juniju, juliju in avgustu. Vzrok je naša lega med Jadranom, Alpami in Panonsko nižino, predvsem pa tudi oblika reliefa in položaj gorskih hrbtov, ki omogočajo hitro dviganje zraka in olajšujejo nastanek nevihtnih oblakov. Nevihte so možne tudi pozimi, a glavnina je med aprilom in oktobrom. Kljub podnebnim spremembam število nevihtnih dni pri nas ne narašča bistveno. Postajajo pa intenzivnejše, zlasti po obilnosti nalivov in po sunkovitosti vetra. Tudi toče ni bistveno večkrat, a povzroča čedalje več škode. Letos je bilo v Ljubljani junija osem nevihtnih dni, kar je še vedno dve manj od povprečja,« pojasnjuje in še dodaja: »To poletje nam prinaša normalnejše razmere, zlasti julija. Gre za specifične vremenske situacije, ki povzročajo hiter razvoj neviht v večini severnega Sredozemlja. Zato je treba kaj storiti za svojo varnost. Predvsem se zadržujmo znotraj prostorov in ne izzivajmo z radovednim opazovanjem zunaj ali s fotografiranjem. To naučimo tudi otroke! V zaprtem avtu smo relativno varni, nikakor pa ne pod drevesi. Doma izključimo aparate in si nabavimo varnostna stikala, ki obvarujejo najdragocenejše naprave.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
