Novice Svet24

Slovenska obalna mesta preplavljena z morjem, kot bi se potapljala zgodovina. V mestih divja boj za hrano, ki je skoraj ni mogoče dobiti. Ljudje so nasilni in lačni. Tudi vode skorajda ni, vodni viri so usahnili.

V Sloveniji se je v primerjavi s svetovnim dvigom temperature ta dvignila za kar 1,7 stopinje Celzija. Že zdaj se spopadamo s številnimi posledicami, ki jih podnebne spremembe prinašajo. Poletje je tu, kmete, poljedelce, sadjarje, vinogradnike in vrtičkarje pa je strah za pridelek. Dolge suše in poletni hudi nalivi s točo so že stalnica, grozljivo je videti uničena polja in žalostne pridelovalce, saj je njihov trud zaman. Poglejmo letošnji s točo v velikosti jabolka razbiti Črnomelj, preluknjane domove, uničene avtomobile in drugo imetje … In taki pojavi so zaradi človekovega neodgovornega ravnanja z okoljem vse pogostejši in silovitejši, kot bi bili sicer. Ali lahko prizadeti državljani tožijo državo?

To bi bil lahko izsek iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma, morda pa bo to resničnost, ki jo bodo dočakali zdaj rojeni otroci v svoji odrasli dobi. Da se to resnično lahko zgodi, kažejo raziskave o svetovnem segrevanju ozračja. Te so potrdile veliko verjetnost, da so glavni vzrok segrevanja toplogredni plini, ki jih povzroča človek. Plastika onesnažuje morja in oceane, obale so preplavljene s smetmi, ogrožene so tudi živali. V ribah, ki naj bi bile zdrav vir človeške prehrane, so odkrili mikroskopsko velike delce plastike, lakomna industrija pa še vedno ne prisluhne.

Dobički rastejo, največji kapitalisti se sestajajo za zaprtimi vrati in javnost nima vpogleda v njihove načrte. Peščica obvladuje kapital in z njim svet, kot da je Zemlja njihova last. Ta koncentracija kapitala povzroča slabitev moči večine prebivalstva, ki se grebe za preostali drobiž. Kakšna bo prihodnost našega modrega planeta? Države oziroma državniki v razvitem svetu naredijo premalo na področju podnebnih sprememb. Le ozaveščeno prebivalstvo jih bo ustavilo in, upajmo, usmerilo k trajnostnemu razvoju.

Mladi so zaskrbljeni

Študentke Pravne fakultete v Ljubljani, ki razmišljajo globalno in se zavedajo svoje odgovornosti do okolja in družbe, so poleg svojih študijskih obveznosti posvetile čas raziskovanju problematike podnebnih sprememb in s tem povezanih posledic, zlasti s pravnega vidika. Konec prve polovice leta so predstavile svoj raziskovalni projekt v okviru mednarodnopravne okoljske klinike in opozorile na hude posledice globalnih podnebnih sprememb. Za spodbudo in moto svojega dela so si naše študentke izbrale izrek ameriške sodnice Ann Aiken, ki je v okoljski tožbi Julianavs. U. S. (2015) izjavila: »Ni dvoma o tem, da je pravica do podnebnega sistema, zmožnega vzdrževati človeško življenje, temeljna pravica za svobodno in civilizirano družbo.«

Prikazale so skrb vzbujoče stanje v Evropski uniji in Sloveniji, kjer se večina prebivalstva tega problema premalo zaveda. Povprečna temperatura je v svetovnem merilu od leta 1880 narasla že za 1 stopinjo Celzija, prišlo je do segrevanja oceanov, taljenja ledenikov, dvigovanja gladine morja, povečalo pa se je tudi število ekstremnih vremenskih pojavov, kot so daljše suše, velika neurja, hudourniške poplave … Glavni razlog za opisane spremembe so najverjetneje emisije toplogrednih plinov, ki gredo v ozračje zaradi izpustov industrije, prometa in tudi kmetijstva (govedoreja). Nekateri toplogredni plini, ki jih je človeštvo pridelalo po industrijski revoluciji, so še prisotni v ozračju, saj »živijo« od 50 do 200 let!

Kaj pravi – pravo? 

Študentke podiplomskega študija Pravne fakultete v Ljubljani: Ajda Ferengja, Jerca Aubreht, Maja Glavaš, Maja Korimšek, Nina Košmerl in Alja Zrilić so pod mentorstvom prof. dr. Vasilke Sancin, mag. Senke Šifkovič Vrbica, mag. Maše Kovič Dine in Mance Šetinc Vernik preučevale možnosti uveljavljanja odgovornosti države za kršitve obveznosti s področja podnebnih sprememb. Ugotovile so, da stanje v svetu in tudi v Sloveniji vzbuja skrb, zato je nujno treba ukrepati. Preučile so pravne dokumente s tega področja na mednarodni, evropski in slovenski ravni ter možnosti uveljavljanja odgovornosti posameznih držav pred ustreznimi organi, kot na primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Sodiščem Evropske unije in nacionalnimi sodišči držav članic.

Ena od raziskovalk, Ajda Ferengja, pravi: »Ugotovile smo, da je Slovenija sicer še vedno v okviru ciljev, ki jih je postavila Evropska unija, vendar se predvsem na področju toplogrednih plinov stanje slabša in ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo cilji res izpolnjeni. Predvsem nas je zmotilo to, da so cilji na teh področjih postavljeni zelo neambiciozno, še posebno glede na dejstvo, da moramo v luči Pariškega sporazuma omejiti povprečno temperaturo mnogo pod 2 stopinji Celzija oziroma si prizadevati za omejitev na 1,5 stopinje Celzija, kar pa s tako nizko zastavljenimi cilji verjetno ne bomo dosegli.«

Ker cilji, postavljeni za prihodnja obdobja, ne pomenijo zadostnega in potrebnega odziva, mora, meni sogovornica, odgovornost držav uveljavljati družba, predvsem s podnebnimi tožbami. »Za naš projekt smo preučile nekaj takšnih primerov podnebnih tožb iz različnih delov sveta, katerih število je v zadnjem času močno naraslo. Do marca 2018 je bilo vloženih kar 1114 podnebnih tožb, od tega največ v Združenih državah Amerike. Pred kratkim je bila vložena tudi prva tovrstna tožba pred Sodiščem Evropske unije, ki je lahko navdih za druge primere, tudi v Sloveniji. Deset družin iz EU in drugih delov sveta in švedska laponska mladinska organizacija Saminuorra, ki delujejo preko nevladnih organizacij, toži Evropski parlament in Svet Evropske unije, saj so cilji Evropske unije glede zmanjšanja toplogrednih plinov postavljeni prenizko, da bi preprečili posledice podnebnih sprememb in s tem kršitve nekaterih temeljnih človekovih pravic. Kljub velikemu številu teh tožb pa je uspešnost majhna, saj pravni sistemi ne ponujajo ustreznega odgovora na dano situacijo.« Vseeno je nujno, meni, da poskušamo rešitev iskati znotraj pravnega okvira (torej z zdaj obstoječimi pravnimi mehanizmi) oziroma da na drugi strani stremimo k njegovi spremembi. »To velja tudi za Slovenijo in slovenski pravni red.« Ta trenutno ne ponuja ustreznega procesnega mehanizma, s katerim bi lahko prisilili državo k aktivnejšemu ravnanju v boju proti podnebnim spremembam. Prav tako meni, da bi potrebovali akt zavezujoče narave na področju podnebnih sprememb (neke vrste podnebni zakon, ki je bil pred leti že v pripravi), saj bi bila pot uveljavljanja odgovornosti države bistveno olajšana.

Na nevarnosti, ki grozijo, so na predstavitvi mednarodnopravne okoljske klinike opozorili tudi nekateri udeleženci iz vladnih in nevladnih organizacij, ki pravijo, da je skrajni čas za ukrepanje.

Do marca 2018 je bilo vloženih kar 1114 podnebnih tožb, od tega največ v Združenih državah Amerike. Pred kratkim je bila vložena tudi prva tovrstna tožba pred Sodiščem Evropske unije, ki je lahko navdih za druge primere, tudi v Sloveniji. 

Zoran Kus, Ministrstvo za okolje in prostor, glavni slovenski pogajalec za področje podnebnih sprememb: »Mednarodnopravna okoljska klinika je zelo dobra iniciativa, mlade pravnice pa so vložile vanjo ogromno truda. V naslednjem koraku bi lahko predlagale, katere dokumente in predpise je treba dodati v zakonodajo in kaj bi s pravnega vidika dobro delovalo. Po mojih izkušnjah se problematike podnebnih sprememb najbolj zavedajo vlade na Nizozemskem in v skandinavskih državah. Te države imajo največ posluha za okolje in podnebne spremembe, imajo enako zakonodajo kot pri nas, prakso pa malo drugačno. Zato bi bilo modro prenesti njihove dobre prakse k nam. Pametno bi se bilo tudi povezati s pravnimi fakultetami teh držav, pri nas pa v projekt vključiti še druge fakultete, ki bi to področje obdelale iz sociološkega, zdravstvenega, gradbenega, prometnega in še kakega zornega kota. Tako bi dobili širšo in kompleksnejšo sliko. Skrbi me, kako bo v prihodnje ravnala naša vlada, saj po moji oceni zaostajamo na tem področju za najmanj štiri leta.«

Zarja št. 34

Matija Dvoršak, okoljevarstvenik, Ljubljana: »Kot okoljevarstvenemu aktivistu mi je v spominu ostala predvsem točka, v kateri so mlade pravnice predstavile deleže emisij toplogrednih plinov po sektorjih. Najbolj je bil izpostavljen naraščajoč večinski delež prometnega sektorja, kar me zelo skrbi. Z vidika predstavljenih sklepov (nizki cilji EU glede uresničevanja zavez Pariškega sporazuma, ukrepanje po načelu preventive in odsotnost zavezujočega akta v slovenski zakonodaji na področju podnebnih sprememb) bi lahko vsakdo pripomogel k izpolnjevanju mednarodnopravnih obveznosti naše države. Na politični ravni je potrebno informiranje in izobraževanje ljudi na tem področju, kar bo pripomoglo k ozaveščeni populaciji oziroma ozaveščenih volivcih. Glede prometa pa vidimo, da z vsakdanjimi odločitvami o prevoznem sredstvu vplivamo na stanje okolja, ki ga z zakonodajo poskušamo obvarovati.«

Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera: »V 21. stoletju je bilo kar 17 od 18 najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje cilja Pariškega podnebnega sporazuma – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 stopinji Celzija in po možnosti pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje – se hitro izteka. Ker je Slovenija nadpovprečno podnebno ranljiva, mora biti za naslavljanje podnebnih sprememb življenjsko zainteresirana. V prihajajočih desetletjih lahko pričakujemo še pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave (vročinske valove, neurja s točo, orkanski veter, poplave). Podnebne spremembe skupaj s povečanim povpraševanjem po hrani zaradi naraščanja svetovne populacije pomenijo zelo veliko tveganje za zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni. V tej luči zaradi velike prehranske uvozne odvisnosti in kritičnega stanja kmetijskih zemljišč tudi v Sloveniji ne moremo biti optimisti. Zato smo v to zgodbo vključeni vsi: odločevalci na državni in lokalni ravni, podjetja, raziskovalci, izobraževalci, civilna družba …, pa tudi JAZ in TI. Zavedajmo se, da vsak od nas kroji našo skupno prihodnost.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.