Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.
"Ne potrebujemo nobene razrešitve," je odgovoril na današnjo potezo LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice, ki so v DZ vložile predlog za razširitev izredne seje DZ, ki se začenja v petek, s predlogom za njegovo razrešitev.
Kakšno časovnico bo predlagal
Tonin bo predlagal časovnico, po kateri bi bile v petek edina točka volitve novega mandatarja za predsednika vlade Marjana Šarca. Takšno časovnico predlaga zato, da ne bi pri tem padli v kakšne časovne stiske, saj se rok za izvolitev mandatarja v drugem krogu izteče v petek ob polnoči, je dejal in dodal, da je to prekluziven rok, ki ga je treba upoštevati.
Nato bi z izredno sejo nadaljevali prihodnji četrtek, ko bi med drugim glasovali tudi o predlogu za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC). "Nato se bo DZ seznanil z mojim odstopom," je napovedal.
"Če bo koalicija menila, da to ni ustrezna časovnica, lahko jutri predlaga tudi drugačno. Na njihovih plečih je, če se tako zelo mudi," je dejal Tonin.
Po predlogu, ki ga bodo danes prejele vse poslanske skupine, bi v ponedeljek in torek nadaljevali z usklajevanjem glede sestave komisij in odborov. Kot je povedal, je gradivo poslal te dni in upa, da večjih težav ne bo, saj so "stvari bolj ali manj matematične" in je sestava odborov vezana na število mandatov ter zato ni veliko manevrskega prostora. Na koncu pa je potrebna tudi koalicijska večina.
Kako bi se delila mesta v delovnih telesih
Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe. Zakonodajno-pravna služba DZ je mnenje podala na zahtevo predsednika DZ Mateja Tonina, ki je že pred dnevi poudaril, da bo Levica imela status koalicijske partnerice zaradi podpisa protokola o sodelovanju z vlado, ki bi jo oblikovala peterica strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB.
Tudi po mnenju zakonodajnopravne službe podpisani sporazum o sodelovanju s strankami, ki sestavljajo vlado, in ki vključuje podporo vladi zlasti pri imenovanju predsednika vlade ter nenasprotovanje listi kandidatov za ministre, pomeni poseben način sodelovanja z vlado, zato Levice po njihovi presoji pravno ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. "Subjektivna opredelitev same poslanske skupine za opozicijsko pa ne more vplivati na njen pravni status," je še razvidno iz mnenja.
Iz DZ so medtem sporočili, da je Tonin za ponedeljek sklical "delovni posvet" o razdelitvi mest v delovnih telesih. Priložili so tudi Toninov predlog razdelitve mest, po katerem bi bili poslanci SDS na čelu šestih teles, LMŠ bi pripadla tri predsedniška mesta, SD, SMC, Levici in NSi po dva ter SAB, DeSUS, SNS in narodnim skupnostim po eno.
Poleg tega bi imela SDS v delovnih telesih tudi šest podpredsedniških mest, LMŠ štiri, SD, in SMC po tri, Levica in NSi po dve ter SAB, DeSUS in SNS po eno. V svojem predlogu Tonin med koalicijske stranke poleg peterice LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS šteje tudi Levico. Da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.
Po Toninovem predlogu bi imela opozicija, ki jo sestavljajo SDS, NSi in SNS, večino le v komisiji za nadzor javnih financ ter v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Tonin je še pojasnil, da bo v sredo sklical kolegij za novo izredno sejo DZ, ki bi sledila v četrtek po koncu prve izredne seje. Na nadaljevanju prve seje bi torej obravnavali odlok o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, odločili o podpredsednicah DZ in se seznanili z njegovim odstopom. Na novi seji, ki bi sledila, pa bi odločili o sestavi odborov in komisij, "ustvarjene bi bile tudi poslovniške možnosti, da še isti dan tudi opravimo volitve novega predsednika DZ", je pojasnil.
Ali koalicija ne verjame, da bo ministrska ekipa izvoljena?
Da se z njegovo razrešitvijo z mesta predsednika DZ tako mudi, po njegovem mnenju ne more pomeniti drugega, kot da koalicija sama ne verjame, da bo ministrska ekipa tudi izvoljena in da Socialni demokrati sami ne verjamejo, da bi lahko bil njihov predsednik Dejan Židan izvoljen po tem, ko bi že bila oblikovana ministrska ekipa.
Danes je, kot pravi, dobil "kronski dokaz", da so se v NSi pravilno odločili, da ne vstopijo v to vladno koalicijo, saj po njegovih besedah v njej dogovori "ne zdržijo niti dva meseca". Če bi bilo med bodočimi koalicijskimi partnerji oblikovano neko temeljno zaupanje, bi lahko mirne vesti počakali na to, da se vlada oblikuje, ministrska ekipa postavi, in da na isti dan dobijo tudi novega predsednika DZ, je menil.
Kot je dejal, v času, ko je bil predsednik DZ, ni niti z enim dejanjem nagajal, je pa morda stranke bodoče koalicije zmotilo njegovo stališče v zvezi s statusom Levice. Da bi odpravili kakršen koli dvom glede tega, je danes zaprosil tudi parlamentarno zakonodajno-pravno službo, da o tem pripravi mnenje.
Vsem poslancem, ki so mu namenili podporo ob izvolitvi na predsedniško funkcijo, ki jo je opravljal s ponosom, se je danes še enkrat zahvalil. Prav tako se je zahvalil vsem službam v DZ.
