Slovenski gradbeniški inženir Marjan Pipenbaher je zavrnil možnost, da bi bilo zrušenje dela viadukta v Genovi le posledica vremenskih razmer. Verjetno je bilo posledica dotrajanosti konstrukcije, lokalne preobremenjenosti, odpovedi sidrišč poševnih zateg ter posledične porušitve pilona in dela voziščne konstrukcije, je dejal.
Pipenbaher je gradbeni inženir, ki je avtor in odgovorni projektant več kot 200 večjih mostov in viaduktov v in izven Evrope. Med drugim je sodeloval pri gradnji obeh viaduktov Peračica na avtocesti Ljubljana-Jesenice, več kot 2400 metrov dolgega mostu Pelješac na Hrvaškem in več kot kilometer dolgega največjega železniškega viadukta na hitri progi med Tel Avivom in Jeruzalemom v Izraelu.
Pipenbaher je pojasnil, da je sicer iz podatkov vremenske postaje razvidno, da je v času zrušitve dela viadukta, ki je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 35 življenj, pihal sunkovit veter s hitrostjo sunkov do 57 kilometrov na uro, vendar pa samo ta dejavnik ne more biti vzrok nesreče.
Viadukt z razmeroma vitko in filigransko konstrukcijo se po njegovih navedbah nahaja v "agresivnem okolju", je zapisal v pisnem odgovoru.
Že od leta 1980 se je na njem izvajal neprekinjen nadzor stanja konstrukcije. Predvsem na najkritičnejših mestih - kot so denimo sidrišča poševnih zateg - so namreč takrat opazili zaskrbljujoče poškodbe in propadanje betona.
Več sanacij, vzdrževalna dela tudi v času nesreče
Pipenbaher je spomnil, da je bil viadukt že večkrat saniran. Večja sanacijska dela in ojačitev voziščne konstrukcije ter poševnih zateg so bila izvedena leta 1993 in 2016. Vzdrževalna dela so se po naročilu družbe, ki upravlja z italijanskimi avtocestami, Autostrade per l'Italia, sicer izvajala tudi v času nesreče.
Viadukt Morandi, ki je bil odprt leta 1967, je po navedbah Pipenbaherja eden izmed prvih mostov s poševnimi zategami. Podoben most z dolžino 8,7 kilometra so leta 1962 odprli preko jezera Maracaibo v Venezueli.
Na vprašanje, ali bi lahko do podobne nesreče, kot se je zgodila danes v Genovi, prišlo tudi v Sloveniji, je odgovoril, da v državi nimamo podobnih objektov. Poleg tega so po njegovi oceni sodobni avtocestni in ostali objekti v Sloveniji zgrajeni solidno ter je njihova stabilnost in nosilnost zagotovljena.
Poudaril je sicer, da "danes ne gradimo več 'rimskih mostov', od katerih nekateri (npr. Pont du Gard v Franciji), trajajo tudi že preko 2000 let". Življenjska doba sodobnih mostov je po njegovih navedbah ob ustreznem vzdrževanju med sto in 120 let.
