Novice Svet24

Strupena usedlina Ptujskega jezera
V referatu, ki je bil sicer že pred 15 leti predstavljen na Mišičevem vodarskem dnevu, so avtorji navedli podatke o prisotnosti svinca v sedimentu Ptujskega jezera in v določenih obdobjih povišano koncentracijo koliformnih bakterij.

Črtomir Goznik

Med pregledom podatkov smo ugotovili, da se meritve in analize vodotokov izvajajo precej selektivno, dostopni podatki so bolj ali manj zastareli, stari tudi deset, 15 let. Podatki tudi niso nikjer interpretirani.

Analize vode sicer ne kažejo, da bi bili slovenski vodotoki skrb vzbujajoče onesnaženi, medtem ko popolnoma drugačno sliko pokažejo rezultati analiz sladkovodnih rib, ki živijo v slovenskih rekah, saj samo v organizmu rib, ujetih v Krupi in Sotli, niso bile presežene mejne vrednosti živega srebra.

Pred letom 2016 je Arso v vodnih organizmih spremljal le tri parametre, in sicer živo srebro, heksaklorobenzen in heksaklorobutadien, za katere so določeni tudi okoljski standardi kakovosti (OSK) v organizmih. Po tem letu se analize izvajajo za osem parametrov. »Gre za parametre, za katere je ugotovljeno, da se kopičijo v organizmih, kar lahko vodi do izgube habitatov in biotske raznovrstnosti ter ogroža zdravje ljudi. Namen OSK je zaščititi vodne ekosisteme pred škodljivimi učinki kemikalij in zaščititi zdravje človeka pred škodljivimi učinki v povezavi z uživanjem hrane iz vodnega okolja,« navajajo na Arsu.

 V Dravi ribe s previsoko vsebnostjo živega srebra

Rezultati analiz ribjega mesa, ki so se izvajale med letoma 2012 in 2014, so pokazali presežene mejne vrednosti živega srebra. Zato je tudi kemijsko stanje s prisotnostjo živega srebra ocenjeno kot slabo. Klena, ujeta v Muri pri Ceršaku, sta imela v mesu 280 in 170 mikrogramov živega srebra na kilogram (µg/kg). Mejna vrednost je 20 µg/kg.

Ribe v Dravi so z živim srebrom kontaminirane po celotni rečni strugi v Sloveniji. Najvišja izmerjena koncentracija je bila na meji z Avstrijo, v Tribeju (210 in 330 µg/kg). Najnižja izmerjena vrednost je bila na drugi monitoring točki v Staršah (41 in 24 µg/kg). Višja koncentracija živega srebra je bila ponovno v ribah v stari strugi pri Borlu (230 in 130 µg/kg), medtem ko je bil rezultat na merilnem mestu v Ormožu pri mostu ugodnejši (58 in 66 µg/kg).

Ribe kontaminirane celo v Soči in Kolpi

Najvišjo vsebnost živega srebra v mesu rib so namerili v smaragdni in za mnoge najlepši ter najbolj čisti slovenski reki Soči. Pri solkanskem jezu je bilo v kilogramu mesa postrvi 840 mikrogramov živega srebra. Med najvišje izmerjenimi vrednostmi sta bili še Kolpa pri Metliki (800 µg/kg) in Sava na Dolenjskem (690 µg/kg). Pod mejno vrednostjo 20 µg/kg sta bili med 50 analiziranimi ribami samo dve: 20-centimetrski klen iz Sotle in 25-centimetrska potočna postrv iz Krupe.

»Kemijsko stanje vseh celinskih voda v Sloveniji je glede na vsebnost nevarnih snovi v vodi dobro. Za problematično se je izkazala prisotnost živega srebra v ribah. Prisotnost te težke kovine smo spremljali na 26 merilnih mestih in le na dveh okoljski standard ni bil presežen (Krupa in Sotla),« so v poročilu pojasnili na Arsu.

Na podlagi analiz je nato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odsvetoval uživanje dolgo živečih sladkovodnih rib iz prostega ulova iz Save pri Jesenicah na Dolenjskem, Soče pri solkanskem jezu in Kolpe pri Metliki. »Dolenjske reke v okolici Semiča so onesnažene tudi s polikloriranimi bifenili (PCB), ki so posledica pretekle proizvodnje kondenzatorjev v Iskrini tovarni. Zaradi emisij iz proizvodnje in odpadkov je prišlo do onesnaženja Krupe in Lahinje. Uživanje sladkovodnih rib iz Kolpe, Lahinje in Krupe glede na določila evropske uredbe ni varno za zdravje ljudi,« dodajajo na Arsu.