Slovenija je prvič prišla v pat pozicijo po državnozborskih volitvah leta 1996. V enem političnem bloku so takrat sedeli zmagovalka volitev LDS, takratna Združena lista (danes SD), večni Desus in SNS, nasproti njih pa so bili SLS, ki je bila z 19 mandati najmočnejša stranka desnega bloka, SDS in Slovenski krščanski demokrati (SKD).
Pucko, sinonim za prestopnika
Predsednik države Milan Kučan je za mandatarja predlagal prvaka LDS Janeza Drnovška, le pol ure pred glasovanjem poslancev o njegovem predlogu pa je situacijo presekal poslanec Ciril Pucko, ki je sporočil, da bo za mandatarja podprl Drnovška. »Upam, da bo moja podpora kandidatu za mandatarja Janezu Drnovšku prvi kamen mostu, ki ga bodo začele graditi vse politične stranke,« je takrat naznanil Pucko (SKD), ki je nato prestopil v LDS.
Desne politične stranke so ga še isti dan napadle, označile za izdajalca, pojavile so se obtožbe o podkupovanju, medtem ko je morala policija poslanca zaradi številnih groženj celo varovati.
Pucko je sicer omogočil izvolitev Drnovška za mandatarja, ne pa tudi njegove vlade. Mandatarjev prvi predlog ministrske ekipe z LDS, Združeno listo, Desusom in SNS v državnem zboru ni dobil zadostne podpore, nato pa je prišlo do še enega preobrata. Nastala je koalicija LDS, SLS in Desus, ki je državi vladala do 8. aprila 2000, ko je parlament vladi izglasoval nezaupnico.
Neznani Andrej Bajuk
Do nezaupnice je prišlo zaradi napovedi SLS, da bo izstopila iz vlade. Drnovšek je namreč v državnem zboru zaradi te poteze koalicijske partnerice zahteval glasovanje o zaupnici vlade. Ob tem je dejal, da imajo poslanci na mizi ali izglasovanje zaupnice novi vladi, v kateri bi do volitev namesto ministrov iz vrst SLS sedeli nekakšni tehnični oziroma strokovni, in ne politični ministri, ali predčasne volitve.
Le teden dni po nezaupnici je prišlo do združitve SLS in SKD v eno stranko SLS + SKD, ki je s tem postala najmočnejša stranka v parlamentu. Kot je napovedal Drnovšek, je v zraku visela možnost predčasnih volitev, do rednih je bilo namreč še pol leta. Navezi SLS + SKD in SDS je nato uspelo – sicer šele v tretjem, zadnjem poskusu – za mandatarja izvoliti takratnemu širši javnosti relativno neznanega Andreja Bajuka, saj je do tedaj večino življenja preživel v tujini.
Nastop in imenovanje ministrske ekipe sta omogočili opozicijska poslanka SNS Polonca Dobrajc in njena kolegica Eda Okretič Salmič iz vrst Desusa, ki je bila del prejšnje vladne koalicije. Obe sta najprej postali neodvisni poslanki. Dobrajčeva v naslednjem mandatu, prav tako kot Okretič Salmičeva, ki se je odločila, da zapusti politiko, ni bila več predstavnica ljudstva v državnem zboru. Dobrajčeva je sicer nadaljevala politično pot in prestopila v SDS, na listi katere je bila nato na parlamentarnih volitvah leta 2004 ponovno izvoljena za poslanko. To je bil njen tretji in tudi zadnji mandat v državnem zboru.
Bajuk vlado vodil 145 dni
Prevzem vlade pred volitvami se kljub prejšnji vsesplošni nastrojenosti in naveličanosti javnosti z LDS desnici ni obrestoval, saj je Andrej Bajuk vlado vodil le 145 dni. Na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 15. oktobra, je namreč suvereno slavila prav LDS, ki je na volitvah dobila do zdaj rekordno število mandatov. V 90-članskem parlamentu so imeli kar 34 mandatov.