Čeprav se je lani že desetič zapored v Sloveniji rodila generacija z več kot 20.000 otroki, je bila tudi ta v primerjavi s prejšnjo številčno spet šibkejša. Poleg tega je leta 2017 v Sloveniji prvič po 11 zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Umrlo je 20.509 prebivalcev, rodilo se jih je 20.241. Po podatkih statističnega urada je naravni prirast tako znašal –268 ljudi oziroma -0,1 odstotka.
Živeli bomo sebe in druge
Na prvi pogled številke niso alarmantne, a že dolgo je jasno, da se v Sloveniji rodi premalo otrok, da bi imeli v prihodnosti vzdržno deografsko strukturo. Zaradi manjšega števila rojstev kot v preteklosti in podaljševanja trajanja življenja se namreč srečujemo s procesom staranja prebivalstva, ki bo po demografskih projekcijah v Sloveniji bolj intenziven kot v povprečju EU. Po letu 2011 se tako število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno skupino prebivalstva (20–64 let), zmanjšuje. V prihodnjih letih se bo intenzivnost demografskih sprememb še okrepila. Zadnje projekcije prebivalstva iz leta 2015 za Slovenijo napovedujejo, da se bo koeficient starostne odvisnosti prebivalstva do leta 2030 povečal za 20 odstotnih točk in bo znašal 79,6, kar pomeni, da bo od 100 aktivnih prebivalcev v starosti od 20 do 64 let odvisnih okoli 80 ljudi (otrok, mladih in starejših).
Izstopamo iz povprečja
Naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in druge, s staranjem povezane izdatke, kjer Slovenija po višini teh v prihodnosti znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU. Čeprav ni enotne definicije dostojne pokojnine, strokovnjaki OECD ocenjujejo, da je primerna višina dohodka pokojnina v višini okoli 70 odstotkov dohodka, ki ga je posameznik prejemal v času pred upokojitvijo, ob upoštevanju minimalnih pravic posameznikov z nizkimi dohodki. V Sloveniji pa to razmerje za posameznika s povprečno plačo in dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe znaša 58,8 odstotka za moške in 65,4 odstotka za ženske.
Politika pa nič
Zadnji strateški dokument, ki ga je na tem področju sprejela kakšna slovenska vlada, je bila Strategija varstva starejših iz leta 2006 in nato še leta 2010 Pregled ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja. Smo pa bili Slovenci deležni več pokojninskih reform, ki zvišujejo upokojitveno starost in delovno dobo, ter različnih sprememb formul izračuna višine pokojnine, ki naj bi poskrbele, da zaradi večjega števila upokojencev ne bo zmanjkalo denarja v državni blagajni.
Vsak zase
Ne glede na to, iz katere stranke so prihajali ministri za socialo v zadnjih 10 in več letih, vsi so poudarjali, da bodo upokojenci morali v prihodnosti vsaj delno poskrbeti sami zase. Medtem stroka opozarja, da na skoraj nobenem področju nismo pripravljeni na to, da se bo v naslednjih letih od aktivnega življenja počasi poslovila najbolj številčna generacija, tista rojena po vojni, ki se je je prijel vzdevek »baby boom« generacija.
Težave države
Za ljudi finančno morda to še ne bo tako velik problem, saj gre za generacijo, ki je v večini lastnica svojih nepremičnin in je bila celotno delovno obdobje redno zaposlena. Država pa bo imela več težav. Kažejo se v pomanjkanju kadra, ki bi te ljudi lahko nadomestil, v pomanjkanju infrastrukture za njihovo dolgotrajno oskrbo in podhranjenosti zdravstva, predvsem pa v pomanjkanju delovno aktivnega prebivalstva, ki bi zagotovilo zadosten pritok sredstev v pokojninsko blagajno.
