V Sloveniji smo do zdaj imeli dvanajst vlad, že kar malce nestrpno pa pričakujemo trinajsto. A kot kaže, nas do nje vodi še dolga in težavna pot in vedno bolj se zdi, da se bomo morali ponovno odpraviti na volitve. Če se bo sestavljanje vlade še dolgo vleklo, ima Miro Cerar, čeprav je predčasno odstopil, veliko možnosti, da postane politik z najdaljšim mandatom za vodenje Slovenije v zgodovini naše države.
Lov za rekordom
Trenutno si ta rekord lasti Janez Drnovšek, ki je tretjo slovensko vlado vodil od 25. januarja 1993 do 27. februarja 1997, torej štiri leta in 33 dni. Da bi Miro Cerar lahko podrl njegov rekord, bi se moral tako ali drugače držati vladne pisarne na Gregorčičevi do 16. oktobra. Če bi se podali na ponovne volitve, mu rekord skorajda ne more več uiti. Trenutno Miro Cerar zaseda tretje mesto, saj je pred njim še Janez Janša, a sta si že nevarno blizu.
Matematika
Poglejmo si, koliko se lahko zavleče sestavljanje vlade. V ponedeljek poteče 30-dnevni rok, v katerem mora predsednik Pahor predlagati državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. O njem se morajo nato izreči poslanci, najprej dva dni, najkasneje pa sedem dni po podanem predlogu. Če predlagani kandidat ne dobi potrebne večine, steče drugi krog pogajanj, ki traja še 14 dni. Nato predsednik predlaga svojega kandidata, predloge za protikandidate pa lahko podajo tudi poslanci. Izvede se glasovanje, in če noben od predlaganih kandidatov ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše ponovne volitve. Če bi se to zgodilo, bi glede na roke za volilna opravila lahko imeli ponovne volitve sredi oktobra, Miro Cerar pa bi podrl rekord.
Odstopil, a dela s polno paro
Miro Cerar, kljub temu da je odstopil, oblasti ni pripravljen kar tako izpustiti iz rok. V mesecih po odstopu so se namreč še vedno vrstile izredne seje državnega zbora, na katerih so predvsem poslanci njegove SMC vlagali zakon za zakonom, ki so jih poskušali po hitrem postopku spraviti čez zakonodajno proceduro. Sklenili so celo nenavadno zavezništvo z Levico, ki pa je le delno obrodilo sadove, saj sta koalicijska partnerja SD in Desus poskrbela, da do sklica zadnje predlagane izredne seje ni prišlo. Kar nekaj zakonov, ki so burili javnost, je tako obstalo v proceduri, med drugim tudi zakon, ki je določal, da necepljeni otroci ne bi smeli obiskovati javnih vrtcev.
Po zatišju vihar
Potem ko se je predsednik vlade v odstopu posvetil volitvam in uspel s stranko SMC prepričati 9,75 odstotka volivcev, ki so oddali svoj glas, se je odločil, da bo zadnje dni v sedlu izkoristil, kolikor se da. Najprej je pospravil v lastnem domu in iz stranke odstranil tiste, ki v srcu drugače mislijo. Čeprav so ga volivci postavili v državni zbor, se je moral posloviti Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora.
Tožba
Po tej notranji čistki pa se je Cerar odločil še za dve potezi, ki ju nekateri strokovnjaki označujejo celo za ustavno sporni. Pretekli teden je namreč vlada sprejela sklep, da Sodišču EU nemudoma predloži tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Tožbo je dejansko tudi vložila, čeprav je bilo mnenje strokovnjakov in tudi predsednika države, da bi morala to nalogo prevzeti nova vlada.
Prodaja NLB
Na isti seji so sprejeli tudi predlog spremenjenih zavez glede prodaje NLB in ga poslali Evropski komisiji. Le nekaj dni kasneje pa je vlada SDH pooblastila, da začne postopek prodaje, ne da bi iz Bruslja dobili potrditev, da se Evropska komisija strinja s spremenjenimi zavezami. NLB naj bi tako prodali še letos.
Delovna vnema
Od 14. marca, ko je Miro Cerar odstopil, se je vlada sestala kar 33-krat, trikrat manj kot v enakem obdobju lani, ko je delovala še s polnimi pooblastili. Med bolj izpostavljenimi temami, ki so jih obravnavali, so poleg že omenjenih dveh še dopolnitve zakona o zdravniški službi, ki so omogočile plačevanje tujih zdravnikov na otroški srčni kirurgiji, sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže (družbe za ravnanje z odpadki menijo, da je nezakonit) ter predlog zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za Slovensko vojsko.
