Novice Svet24

STA

Vzroka, ki sta pripeljala do vnovične mlečne krize, s katero se zdaj kmetje in zadruge letno spopadajo, sta samo dva, in še to povezana: povečana prireja mleka v Nemčiji, Franciji, Poljski, Češki in na Slovaškem ter posledično viški mleka na trgu. »Ker je Evropa ukinila kvote prireje mleka po državah, ki bi omejevale pretirano proizvodnjo po državah, smo prišli do situacije, ko se je na mesec proizvedlo 500 milijonov litrov mleka več kot leto prej. Trg je seveda hitro ugotovil, da je mleka dovolj, tej povečani prireji mleka pa so sledili zimski meseci, ko se poraba mleka in mlečnih izdelkov tradicionalno zmanjša. Torej, proizvodnja je bila velika in poraba majhna – posledica pa je bil pritisk na ceno,« je vzroke znižanja cen predstavil Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj.

Ljubljanske mlekarne so že napovedale popravek cen za junij, prav tako nekatere mlekarne v tujini. Do konca leta bi spet lahko prišli na ceno približno 34 centov na kilogram. 

Zgodovinski padec cene

A medtem ko se je v evropskih državah cena zmanjšala z okrog 38 na 32 centov, se je pri nas zmanjšala s 34 na 28,5 centa na kilogram. »Problem je, ker smo Slovenci neto izvozniki mleka, kar pomeni, da se znajdemo v konkurenci preostalih velikih držav. In na tem prostem trgu je cena padla z 39 na 18 centov. Takšnega padca v zgodovini še ni bilo.« Zaradi vsega naštetega je torej odkupna cena za slovensko mleko strmoglavila.

Trgovske marže tudi do 100-odstotne

Negativna krivulja je konec aprila vendarle spremenila svoj predznak. »Junija so se kupci znova začeli pogovarjati o večjem odkupu mleka in da bi bili za mleko pripravljeni plačati kaj več. Vendar je trend rasti počasnejši od padanja. Medtem ko se je prej cena nižala za en ali dva centa na mesec, zdaj rastemo do en cent na mesec. Poskušamo doseči, da bi se cene hitreje višale. Precej uspešni smo pri kupcih iz tujine, ki se hitro odzivajo na spremembe, tako negativne kot pozitivne, manj pri domačih, ki pa so precej togi. Vzrok za togost naj bi bili tudi trgovci, ki od mlekarn zahtevajo, da se morebitna korekcija cen napove 60–90 dni pred spremembo.« Tako da so tudi mlekarji kot vsi ostali v primežu trgovcev, ki na drugi strani ne odstopajo od svoje marže in tako ne glede na razmere na trgu poberejo svoj delež. »Pošteno naj povem, da to niso marže po 10 ali 20 odstotkov, temveč so razlike od 60, 80 in tudi do 100 odstotkov na osnovno živilo. Potrošniki pa morajo to plačati. V Sloveniji imamo eno najzahtevnejših trgovskih okolij v Evropi,« je poudaril Petrovič.

Slovenske kmetije so v povprečju kar petkrat manjše v primerjavi z evropskimi državami, kjer pridelajo največ mleka. Posledično težko konkurirajo.

Kmet dela 365 dni, 24 ur na dan

Seveda se ob vsem tem nihanju cen poraja vprašanje, kako naprej. »Enoznačnega odgovora ni,« je priznal Petrovič. Namreč slovenski proizvajalci so premajhni in kmetije preveč razdrobljene, da bi konkurirali, ob tem pa v Sloveniji še vedno proizvedemo več mleka, kot ga porabijo naše mlekarne, čeprav so te v zadnjih letih povečale odkup slovenskega mleka. Kmetje bodo torej morali hočeš nočeš upoštevati letne mlečne krize. Tudi zaradi tega številne kmetije opuščajo prirejo mleka. Stroški proizvodnje namreč rastejo. »Rastejo stroški goriva, krmnih komponent, ostalih storitev, kmetje so res pod pritiskom. Medtem ko je še pred nekaj leti veljalo, da si lahko z zelenimi številkami proizvajal mleko za 30 centov, danes ni tako. Kmetje potrebujejo prag pokritja, da bodo lahko spodbujali razvoj,« je še dejal Petrovič.