Predstavniki SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS so danes prevzeli predlog koalicijske pogodbe, do torka pa naj bi pripravili pregled pripomb, o katerih bo beseda tekla na nadaljevanju pogajanj v torek dopoldne.
Čeprav si v LMŠ želijo, da bi predlog koalicijske pogodbe ostal zaupen, je tudi tokrat vsebina pricurljala v javnost. V predlogu ugotavljajo, da bo eden največjih izzivov sprememba zdravstvenega sistema, v katerega nameravajo pripeljati regulirano konkurenčnost. Prioriteta bo skrajševanje čakalnih vrst, v nacionalni program odprave čakalnih vrst pa naj bi bili vključeni javni zavodi, koncesionarji in zasebniki, pri čemer bo glavni kriterij cenovno najugodnejša ponudba.
Kot je zapisano v predlogu, bodo odprli strokovno razpravo o različnih modelih prestrukturiranja zdravstvenega zavarovanja. Zapisana ostaja zaveza za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, mrežo domov za starejše pa bi dopolnjevali z zasebniki. Postopoma naj bi dvignili minimalno pokojnino.
Razbremenitev plač
V predlogu koalicijske pogodbe je zapisan tudi cilj razbremenitve plač najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov. Davčno bi razbremenili tudi 13. in 14. plačo. Delovnopravno zakonodajo pa bi spremenili v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev in večje fleksibilnosti. Poenostavili naj bi tudi zaposlovanje tujcev. Predvideno je tudi nadaljevanje projekta drugi tir ter uvedba davka na nepremičnine.
Tudi v tokratni verziji predloga koalicijske pogodbe ostaja uvedba poskusne dobe sodnikov. V predlogu napovedujejo še razmislek o spremembi volilnega sistema ter uvedbo "polnega mandatarstva", ko bi predsednik vlade lahko sam imenoval in razreševal ministre. Odprli bi tudi razpravo o prilagoditvi pristojnosti ali ukinitvi državnega sveta.
Na področju migracij koalicijska pogodba predvideva prenos pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov na notranje ministrstvo ter spremembo azilne zakonodaje z jasnimi varovalkami za preprečevanje zlorab instituta mednarodne zaščite.
Kislo jabolko kadrovske slike
Po vsebinski uskladitvi, če bo do nje prišlo, bodo stranke morale zagristi še v kislo jabolko kadrovske slike vlade. O strankarskih željah sicer vseskozi kroži kar nekaj možnosti. Po današnjem poročanju Radia Slovenija bi utegnil predsednik SMC Miro Cerar vendarle dobiti mesto predsednika DZ, predsednik NSi Matej Tonin pa eno od državotvornih ministrstev, verjetno zunanje ali obrambno. Predsednika SD Dejana Židana naj bi zanimal gospodarski resor, predsednica SAB Alenka Bratušek pa bi lahko postala podpredsednica vlade za koordinacijo resorjev za zdravje, delo in finance.
NSi bi po tej različici lahko dobila še pravosodnega, SMC infrastrukturnega, SD pa šolskega ali ministra, pristojnega za znanost.
Manjkajo predvsem zneski, roki in izračuni
A iz posameznih strank je slišati, da z besedilom predloga koalicijske pogodbe še niso povsem zadovoljni, pri ključnih temah naj bi manjkali predvsem zneski, roki in izračuni. Obenem pa je slišati optimizem, da bodo na torkovem srečanju lahko podrobnosti uskladili vsaj v tolikšni meri, da bodo lahko v nadaljevanju tedna predlog obravnavali tudi organi nekaterih strank.
Tako je že za torek zvečer sklican izvršilni odbor NSi, ki pa še ne bo sprejel končne odločitve o morebitnem vstopu stranke v koalicijo. O tem mora namreč odločiti svet stranke, ključno besedo pa bodo imeli, kot so napovedali v stranki, njeni člani na internem referendumu. O aktualnih zadevah, torej gotovo tudi o koalicijskih pogajanjih, bodo v četrtek spregovorili tudi na predsedstvu SD.
