Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in bivšega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, po Drnovšku pa so poimenovali tudi mestni park. Drnovškovi svojci se s tem niso strinjali ter so pozvali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša obrnil na sodišče.
Februarja je minilo desetletje od smrti Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika republike in večkratnega predsednika vlade. Ljudje, ki so z njim sodelovali, ga ocenjujejo kot velikega človeka in politika. Njegovo politično delovanje v času slovenske tranzicije pa je zaznamovalo slovensko politično zgodovino.
Zahteval je razveljavitev poimenovanja parka po njegovem očetu in odstranitev kipa, čemur je januarja 2012 pritrdilo trboveljsko okrajno sodišče ter občini naložilo, naj kip odstrani in iz naziva parka izbriše Drnovškovo ime. Sodišče je tedaj obrazložilo, da ima javnost pravico do izražanja spoštovanja le toliko časa, dokler ta ne omejuje pravice svojcev do pietete.
Drugače je odločilo višje sodišče, na katerega se je pritožila zagorska občina. Sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka je namreč zavrnilo z utemeljitvijo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posega v pravice svojcev do pietete, niti ni prišlo do posega v osebnostne pravice ter druge človekove pravice. Enako je menilo vrhovno sodišče, ki je zavrnilo revizijski zahtevek svojcev pokojnega Drnovška, sedaj pa še ustavno sodišče, ki je zavrnilo ustavno pritožbo Jaše Drnovška zoper sodbo vrhovnega sodišča.
Podobno menijo ustavni sodniki
Argumentaciji višjega in vrhovnega sodišča so potrdili tudi ustavni sodniki. Stopnja posega, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, je namreč po mnenju ustavnega sodišča večja, če gre za javno osebo, in še toliko bolj, če gre za osebo, ki spada v del izvršilne oblasti.
Prav tako so za ustavno sodišče ustavnoskladna stališča, da v primeru, ko gre za uporabo imena in podobe najbolj izpostavljenih javnih oseb, še posebno tistih, ki so imele pomembno vlogo pri nastanku države in so imele izjemen vpliv na družbo, te osebe le izjemoma uživajo varstvo pri samostojnem odločanju o uporabi svojega imena in podobe. S postavitvijo kipa in poimenovanjem parka pa želi javnost Drnovška ohraniti v kolektivni zavesti, so dodali.
Ker po mnenju ustavnih sodnikov z izpodbijanima sodbama višjega in vrhovnega sodišča nista bili kršeni pritožnikovi pravici iz 35. in 22. člena ustave, so ustavno pritožbo zavrnili. Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat, ki sta dali odklonilni ločeni mnenji. Etelka Korpič - Horvat in Rajko Knez pa sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
