Spusta, ki ga je organiziral takratni sevniški župan in poslanec SLS Kristijan Janc, se je udeležilo 31 ljudi, 13 jih je tragično preminulo, med njimi tudi Janc.
S spustom so si posamezniki želeli še zadnjič pred zajezitvijo Save na tem območju družabno, iz čolnov, ogledati rečno dolino
V četrtek, 3. julija 2008, so se povabljenci iz krške občine zbrali ob 15. uri pri gostišču Pečnik ob brestaniškem mostu. Ob pomenkovanju in pijači so se počasi z avti in natovorjenimi kanuji odpravljali proti Sevnici. Zbirališče je bilo pod železniškim mostom, kjer se je že zbrala vsa sevniška ekipa. Med pripravami so se dogovarjali tudi glede obhoda Hidroelektrarne Blanca. Bojda je bilo večkrat slišati opozorilo: »Na Blanci se ustavimo, gremo s čolni na kopno, potem po drugi strani izza jezu spet nadaljujemo spust!« Vendar so se nekateri potem žal odločili drugače ...
Enega od kanujev pretrgalo na pol
13 ljudi je v nesreči tragično preminulo, med njimi tudi sevniški župan Kristijan Janc.
Nesreča na Blanci velja za najhujšo nesrečo na vodi v državi. S spustom so si posamezniki, širše in ožje vpeti v ta gradbeni projekt, želeli še zadnjič pred zajezitvijo Save na tem območju družabno, iz čolnov, ogledati rečno dolino. Na Savo so se podali v štirih kanujih – v treh s sedmimi in v enem s šestimi ljudmi – ter z gasilskim spremljevalnim čolnom, v katerem so bili štirje. Načrtovali so približno 15-kilometrski spust, potem pa zanemarili opozorilo podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), da gre pri omenjeni HE še vedno za gradbišče in da spust po naravni savski strugi na njenem območju ni več mogoč. Savo so tedaj namreč že preusmerili na jezovna prelivna polja in spust prek teh odločno odsvetovali. Kljub temu sta dve čolnarski posadki v nasprotju z dogovorom, da se ustavijo pred blanško elektrarno in jo obhodijo po brežini, zaveslali po prelivnih poljih. Sledila je nesreča – kanuja s potniki je potegnilo v sifon, enega od kanujev je pretrgalo na pol. Med 13 žrtvami je bil, kot rečeno, tudi župan Janc, njegova žena pa je spust preživela.
Za nesrečo so si bili krivi sami
Žalna seja v DZ
8. julija je vlada razglasila za dan žalovanja. V državnem zboru je potekala žalna seja, ki sta se je poleg poslancev udeležila še premier Janez Janša in predsednik Danilo Türk.
V petdnevni reševalno-iskalni akciji, ki je sledila tragičnemu dogodku, so reševalci uspeli najti vse pogrešane. V akciji je sodelovalo 1040 ljudi, od tega 198 pripadnikov specialne enote, 140 potapljačev, 16 raftarjev, 20 kajakašev, trije jamarji, 19 kinologov, 434 gasilcev, 196 policistov in kriminalistov, 96 pripadnikov civilne zaščite ter drugi. V zaledju akcije je sodelovalo še 122 policistov, ki so opravljali kriminalistično preiskavo. Krški policisti so po zaključku preiskave leta 2008 krškim tožilcem oddali poročilo o preiskavi. Za nesrečo na prelivnih poljih niso našli elementov kaznivega dejanja, zaradi domnevne neprimernosti opreme pa so ovadili zasebnika, ki je organizatorjem posodil čolne, a je tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti pozneje zavrglo. Sodišče je v pravdnem postopku dobrih sedem let po nesreči z obrazložitvijo, da so žrtve poznale in sprejele tveganje, zavrglo tudi tožbo svojcev preminulih.
