Novice Svet24

Zdravstvo se pogosto znajde na prvih mestih med dnevnimi novicami: čakalne dobe, odhajanje zdravnikov v tujino, korupcija v zdravstvu, zapleti pri vzpostavljanju centra otroške srčne kirurgije in še bi lahko naštevali. Vsaka medalja pa ima dve plati. To velja tudi za slovensko zdravstvo, kjer na srečo le ni vse tako črno, kot se nam lahko zdi ob prebiranju vsakodnevnih novic. Kar pa spet ne pomeni, da slovenskega zdravstva ne pestijo težave, in ena od njih je tudi odhajanje zdravnikov na tuje. 

STA

"Odhajanje zdravnikov v tujino je velik problem, s katerim se sooča slovensko zdravstvo, vendar pa hkrati prinaša tudi nekaj dobrega – zdravniki se lahko v optimalnih pogojih, ki jih imajo na voljo na tujem, izkažejo, se pa na srečo tudi vračajo," pravi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med.. Dodaja, da je pomembno, da v Sloveniji ustvarjamo takšne pogoje za delo, da bodo zdravnikom že ob odhodu v tujino ostala vrata odprta za vrnitev nazaj. "Še pomembneje pa je, da med odločitvama, ali oditi v tujino ali ostati doma, izberejo drugo možnost," pravi dr. Čebašek-Travnikova.

Nimamo točnih podatkov, koliko zdravnikov je v zadnjih letih odšlo na tuje, vendar pa naj bi v zadnjih petih letih odšla v tujino generacija zdravnikov: vsako leto med 20 in 30 zdravniki, kar lahko v prihodnjih letih za slovensko zdravstvo pomeni novo težavo. 

Ne odhajajo zaradi višje plače

Kot pravi predsednica zbornice, so individualni pogovori z odhajajočimi zdravniki – nikakor ne gre za anketo, ki bi zajela večji vzorec – razkrili, da le-ti na tuje ne odhajajo prvenstveno zaradi višje plače.

"Zdravniki omenjajo predvsem slabe delovne pogoje in preobremenitve, na drugo mesto pa postavljajo, da je oteženo njihovo izobraževanje in strokovno napredovanje. To sta glavna razloga, šele nato pride na vrsto plača in podobno. Zato je pomembno pozitivno poročanje o zdravniškem delu, poročanje o tem, da tudi v Sloveniji lahko raziskujemo, lahko objavljamo in dosegamo svetovne standarde," je prepričana predsednica zbornice. Tovrstna sporočila pa bi po njenem mnenju morala doseči čim več ljudi, tako mladih kot tudi tistih, ki našim zdravnikom premalo zaupajo. Po drugi strani ankete zaupanja v izbranega zdravnika še vedno kažejo visoko stopnjo zaupanja, pa vendar zdravstvo kot tako ne dobiva tako dobrih ocen.

V Sloveniji je v zdravstvu premalo nagrad, je prepričana predsednica zbornice. S podelitvijo nagrade ima oseba občutek, da jo je nekdo opazil. Druga pomembna raven je prepoznavanje pozitivnega dosežka ustanove, v kateri je nagrajena oseba zaposlena: nagrajen je namreč posameznik, ekipa, s katero je delal, in posredno tudi za ustanovo, v kateri dela. Tretji pa je, da se preko nagrad v javnosti piše tudi o pozitivnih zgodbah, ki povečujejo zaupanje ljudi v stroko. 

Mediaspeed.net

Čebašek-Travnikova je kot gostja sodelovala na posvetu, na katerem so strokovnjaki govorili o pomenu priznanj za vrhunske medicinske dosežke in spodbujanje promoviranja pozitivnih zgodb v zdravstvu. 

Neopaženi dosežki domačih strokovnjakov

Družba Medis z željo po povezovanju medicine in farmacije že peto leto zapored organizira Mednarodni natečaj Medis Awards za izjemne dosežke v medicini, ki jih podeljujejo za deset držav srednje in jugovzhodne Evrope.

Natečaj v številkah

V štirih letih so prejeli 569 prijav na devetih področjih medicinskih raziskav. Neodvisna žirija strokovnjakov iz osmih držav razpisuje natečaj za znanstveno-raziskovalna dela zdravnikov in farmacevtov, ki poleg redne klinične prakse razvijajo napredne metode diagnostike in zdravljenja. Lani so iz Slovenije prejeli 37 prijav, največ 43, pa jih je prišlo iz Srbije. Letošnji natečaj je odprt do 15. septembra, prijavijo pa se lahko tako strokovnjaki iz Slovenije kot tudi iz Avstrije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Srbije.

"Imeli smo občutek, da se v javnosti poraja vtis, da se v medicini 'nič ne dogaja' in da gre 'le za kriminal', kar je daleč od resnice", pravi Tone Strnad, mag. farm., ustanovitelj družbe Medis, ki ob tem spomni, da se je v zadnjih 150 letih pričakovana življenjska doba ljudi podaljšala za 40 let (iz 40 na 80 let), k temu pa sta s svojimi inovacijami veliko prispevali tako medicina kot tudi farmacija.

V družbi so prepoznali, da znanstveni dosežki zdravnikov in farmacevtov, ki so prepoznani tudi v tujini, na domačih tleh ostajajo neopaženi. In to je bil vzgib za rojstvo mednarodnega natečaja Medis Awards za izjemne dosežke v medicini. "Pozabljamo na tiste, ki delajo osem ur z bolniki, nato pa še štiri, pet ali več ur namenijo raziskovalnemu delu in se trudijo, da bi svojo stroko vsaj za milimeter potisnili naprej," pravi Strnad. Dodaja, da je danes v medicini težko kaj doseči, saj tekmujemo s številnimi drugimi večjimi in bogatejšimi državami. "Mislim pa, da je potrebno videti zdravnike, ki nekaj raziščejo, ki naredijo majhen napredek v zdravstvu," še dodaja. 

Da bi se v natečaju izognili "kuhinji", je družba zagotovila finančni in organizacijski okvir, ocenjevanje prijavljenih del pa so prepustili neodvisni mednarodni komisiji pod vodstvom priznanega revmatologa, prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., sicer pa predstojnik KO za revmatologijo na ljubljanskem UKC. Komisijo sestavljajo strokovnjaki iz sedmih držav.

STA

"Kriterji za podelitev nagrade so jasni in transparentni. Upoštevamo objavo v mednarodnih revijah s faktorji vpliva - višji kot je, več točk prinaša. Gre za povsem matematično formulacijo, pri kateri se upošteva tudi vrstni red navedenih avtorev," je delo komisije opisal Tomšič. Nadaljnji kriterij je še preverjanje, ali gre pri prijavljenih znanstveno-raziskovalnih delih za klinično delo, mejno ali povsem laboratorijsko delo. To vpliva za končni vrstni red, saj družba Medis od svojih začetkov podpira klinično naravnano delo, še pojasnjuje predsednik komisije.

Tomšič je izrazil upanje, da bo število priznanj tudi v medicini naraščalo. Ob tem je spomnil, da imajo kulturniki veliko število različnih nagrad in da bi zgledu kulturnikov morda lahko sledili tudi v medicini. Priznanje za garaško opravljeno delo je vedno motivacija za nadaljnje presežke v stroki, je dejal Tomšič.

Cilj: ko raziskavalno delo spremeni življenje bolnikov

Eden od slovenskih nagrajencev je tudi doc. dr. Matjaž Homan, dr. med. pediater gastroenterolog na Pediatrični kliniki Ljubljana, ki je Medisovo nagrado prejel leta 2015. S kolegi je prvi na svetu ugotavljal, da je pri otrocih, ki morajo opraviti kolonoskopijo, bolje uporabiti ogljikov dioksid kot zrak. Sprva objavljene rezultate raziskave v ameriški reviji Gastrointestinal Endoscopy z visokim dejavnikom vpliva IF 6,5 je lahko dognanja prenesel tudi v vsakodnevno prakso.

Na oddelku sicer opravljajo različne diagnostične in terapevtske preiskave pri otrocih do 19. leta starosti, med drugim tudi kolonoskopijo. Do leta 2015 so za napihovanje črevesja med preiskavo uporabljali zrak, nato pa prvi na svetu začeli z raziskovo, med katero so uporabili C02, in izkazalo se je, da preiskava za otroke ni bila slabša, je trajala enako dolgo, pri tem pa ni prišlo do pretiranega kopičenja ogljikovega dioksida v krvi.

"Najbolj pomembno pa je, da so imeli po preiskavi otroci bistveno manj težav, slabosti in bolečin. Ker smo prišli do tako pozitivnih rezultatov, smo to takoj prenesli tudi v klinično prakso," je povedal Homan in dodal: "Od leta 2015 kolonoskopijo pri otrocih ne opravljamo več s pomočjo zraka, ampak ogljikovega dioksida."   

Tudi oftalmologinja Alja Črnej, dr.med., je tudi dobotnica priznanja Medis Awards 2015. Pravi, da je nagrada potrditev, da je bilo njeno delo in delo celotne ekipe opravljeno dobro in kot tako tudi prepoznano. "Pri nas premalokrat opazimo uspehe drugih in v tujini pogosto naše uspehe opazijo prej." 

Černejeva je na Harvardu delala raziskavo, ki je bila del obsežnejšega raziskovalnega projekta. V raziskavi so skušali zmanjšati število dolgoročnih zapletov, ki lahko ogrozijo vid po vstavitvi umetne roženice. Umetna roženica se sicer že uporablja izven Evrope, v Evropi pa so jo doslej uporabljali le v raziskovalne namene. Šele predlani je umetna roženica dobila CE oznako, ki je pogoj za uporabo v Evropi in tudi v Sloveniji. Črnejeva je lani z oftalmologom prim. mag Vladimirjem Pfeiferjem, dr.med., na ljubljanski Očesni kliniki opravila prvo presaditev umetne roženice pri nas pri bolniku, ki je bil zaradi poškodbe slep 20 let.

• Prvič v Sloveniji: bolnik z novo umetno roženico spregledal po 20 letih

Pred tem je Črnejeva poseg preizkusila na miših in za študijo prejela Medisovo priznanje. "Upam, da bo moj raziskovalni del v prihodosti pomagal pri zmanjšanju pojavov kroničnih zapletov, ker kronični zapleti lahko kasneje, če se pojavijo, znova ogrozijo vid. S svojo raziskavo sem dodala delček k mozaiku reševanja kroničnih zapletov," je povedala na posvetu. Dodaja, da danes bolnik, ki je bil 20 let slep, dobro okreva, hodi vsaj enkrat mesečno na redne kontrole in da je zaenkrat z njim vse v najlepšem redu. 

Raziskovalno delo se vrača k bolnikom

Raziskovalno delo ni namenjeno samo sebi. Kot poudarja Tomšič, gre raziskovalno delo vedno v smeri, da bi omogočilo boljše zdravljenje in vodenje bolnikov z določeno boleznijo. "Raziskovalno delo se vrača k bolnikom, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše." 

Kaj za bolnika pomeni, da se zdravniki in farmacevti raziskovalno udejstvujejo? Medijske akcije s prepoznavanjem dobrih zdravnikov in farmacevtov je tisto, kar ljudem daje osnovno informacijo in se posledično tudi več pogovarjajo o delu zdravnikov, češ, ali si se zdravil pri določenem zdravniku, ali si vzame čas in podobno, to pa je po mnenju Čebašek-Travnikove koristno.  

Nagrade krepijo zaupanje ljudi v delo zdravnikov in farmacevtom, se strinja mag. Matjaž Tuš, mag. farm., predsednik Slovenskega farmacevtskega društva. Oskrba z zdravili je v Sloveniji na visoki ravni, vendar pa tudi razmere med farmacevti v Sloveniji niso rožnate, saj je naše število farmacevtov v zdravstveni dejavnosti na 100.000 prebivalcev med najnižjimi v EU. 

V kako nehvaležnih pogojih delujejo slovenski raziskovalci, je na kratko opisal prof. dr. Tomšič. Pojasnil je, da so na njegovem oddelku z ekipo, ki ostaja v enakem obsegu, "strahovito povečali obseg dela, kljub temu pa nadaljujemo tudi z raziskavami". Raziskovalcev ne more finančno spodbuditi, tako da nagrada za mlade ali malo manj mlade raziskovalce nikoli ni materialna: za mlajše je nagrada možnost napredovanja in da se preko raziskovalnega dela vključijo v raziskovalno delo v tujini. "Vsi naši raziskovalci in specializanti so bili na izpopolnjevanju v tujini in se vračajo k nam," pravi Tomšič o edini nagradi, ki jo lahko ponudi raziskovalcem za njihovo delo in dosežke.