Poslanci bodo v petek na ustanovni seji novega sklica državnega zbora volili naslednika Milana Brgleza, novega predsednika državnega zbora. Po konstituiranju DZ pa bodo tudi stekli postopki za oblikovanje nove vlade. V petek namreč prav tako začne teči 30-dnevni rok, ki ga ima predsednik države Borut Pahor, da izbere in predloži državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor naj bi posvetovanja s strankami opravil med 2. in 5. julijem, kandidata pa bo moral državnemu zboru predlagati do 22. julija.
Državni zbor mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Če bodo upoštevani skrajni zakonski roki, je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali konec julija, natančneje med 26. in 30. julijem.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, če je predsednik vlade izvoljen, pa mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov.
Koalicijske možnosti
Kljub temu, da je od volitev preteklo že več kot 14 dni, še ni jasno kakšna bo vladajoča koalicija, niti kdo jo bo sploh sestavljal. Pahor je sicer že napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil Janezu Janši, čigar SDS je na volitvah slavila. A ob tem sta se dogovorila, da Janša mandata ne bo sprejel, če bi se izkazalo, da obstaja druga večina za oblikovanje vlade. Za sestavo koalicije si namreč prizadeva tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec, ki je trenutno tudi bolj aktiven od Janše. Slednji naj bi sicer opravil nekaj telefonskih klicev, vendar njihova vsebina ni znana.
Zmeda je nastala zaradi obljub, ki so jih tik pred volitvami dale nekatere politične stranke in jih po izidu še potrdile: koalicije z Janezom Janšo ne bo. Da z Janševo SDS ne bodo sodelovali v vladi so bili jasni v Levici, prav tako v Desus, SMC in Stranki AB. A v zadnjih dneh so se pojavili dvomi o držanju besede – tako v SMC kot v Stranki AB so namreč namignili, da bi si utegnili premisliti.
Sredinski blok in desna vlada
Ena izmed možnosti je sestava tako imenovanega sredinskega bloka. “Pogovarjamo se o možnostih sodelovanja, oziroma zametka nekega sredinskega bloka, ki bi predstavljal tudi možno koalicijo,” je na novinarski konferenci trud liberalnih strank povzel sekretar Stranke AB Jernej Pavlič. Ali bo Marjanu Šarcu uspelo s SMC in Stranko AB osnovati nek ‘sredinski blok’ in s kom bi ta blok sloh sestavljal vlado, še ni jasno, je pa prejšnji teden portal siol.net razkril, da naj bi iz kroga Bratuškove prišel poziv za oblikovanje enotnega sredinskega bloka, ki bi šel v koalicijo z SDS.
Šarec ne izključuje Levice, ta se je pripravljena odpovedati referendumu o Natu
Čeprav je Pavlič na novinarski konferenci dejal, da je z njimi programsko bolj kompatibilna Nova Slovenija kakor pa Levica, pa njegov sredinski kolega Šarec ne izključuje možnosti za sodelovanje z Levico, s predstavniki katere se je dobil v ponedeljek. “Danes nismo iskali tistega, kjer se ne strinjamo, ampak smo iskali bolj tisto kjer se strinjamo,” je dejal Šarec po koncu sestanka, predsednik Levice Luka Mesec pa je takoj za tem stopil korak nazaj glede koalicijske zahteve Levice po referendumu za izstop iz vojaške zveze Nato. “To bo seveda ena od točk pogovorov v nadaljevanju, bomo pa videli predvsem glede na feedback ostalih strank, kako se opredeliti do te zadeve,” je dejal Mesec.
V petek prvi izziv: izvolitev predsednika DZ
Glede na nejasnosti o oblikovanju prihodnje koalicije, ostaja majhna možnost tudi za izvolitev predsednika Državnega zbora. Bolj verjetno je, da bo DZ v petek dobil začasnega predsednika ali pa celo prekinil sejo brez odločitve o novem predsedniku.
Ni več skrivnost, da si te pozicije želi sedanji vršilec dolžnosti predsednika vlade Miro Cerar. A Šarec bi mesto raje ponudil nekomu iz SD, saj da so dosegli boljši rezultat od SMC. Cerar bi naj iskal prestiž. Umik iz mesta predsednika vlade na mesto ministra mu ne diši, raje bi za nekaj časa vedril na cenjenem mestu predsednika DZ, nato pa leta 2022 kandidiral za predsednika države, pišejo nekateri mediji.
