Šestinosemdesetletni slovenski znanstvenik, ki je s svojim delom pripomogel k odkrivanju vesolja, se še danes včasih vpraša, kako se mu je, dečku iz Krope na Gorenjskem, uspelo izstreliti med vrhunske strokovnjake svetovnega slovesa.
Pravi, da je bolj kot ne po naključju, ko je bil še profesor na kranjski gimnaziji, dobil povabilo na podiplomski študij na univerzi UCLA v Los Angelesu. Na kalifornijski univerzi je bil pogosto boljši od študentov s prestižnih ameriških univerz.
Po trdem delu in uspešnem zagovoru doktorata iz fizike nizkih temperatur je dobil delo v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni.
NASI PRIHRANIL MILIJARDE
Po trdem delu in uspešnem zagovoru doktorata iz fizike nizkih temperatur je dobil delo v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory) v Pasadeni. V tem vodilnem središču za robotsko raziskovanje sončnega sistema so naredili tudi prvi ameriški satelit. Tam je dr. Petrač sodeloval pri mnogih pionirskih projektih – poskusih s sateliti, vesoljskim taksijem in vesoljsko postajo, raketami, vesoljskimi teleskopi in poskusih v breztežnostnem laboratoriju. Brez dlake na jeziku prizna, da je zaradi svojega tuje zvenečega in težko izgovorljivega imena neredko naletel na ovire. A se ni dal; s svojo strokovnostjo in odločnostjo je nekoč pred uničenjem rešil več kot milijardo evrov vreden satelit. Tako si je v Nasi ustvaril ime in celo pridobil nekaj uglednih zagovornikov. Še bolj dramatični so bili trenutki, ko je enajst sekund pred koncem odštevanja ustavil izstrelitev rakete, saj je ugotovil, da gre nekaj narobe. Kot je povedal, je bilo za to potrebnega veliko poguma, saj so bile v ZDA izstrelitve raket tudi pravi medijski spektakel.
ŠE VEDNO BISTREGA DUHA
Dr. Petrač je med drugim sodeloval pri projektu iskanja Zemlji podobnih planetov in verjame, da je planetov, kot je naš, v vesolju še veliko. Sicer pa upokojeni znanstvenik še zdaleč ne počiva. Z izobraževanjem ohranja mentalno kondicijo in spomin, kot član številnih uglednih ustanov in združenj ter Nasin ambasador pa po svetu in doma predava o svojem delu in odkritjih. Z ženo, ki ga je pri delu vedno podpirala, sicer živita v Pasadeni, v ZDA pa so tudi njuni hčerki, trije vnuki in pravnuk. Pogosto, kot je le mogoče, se vrača v Slovenijo, v svojo ljubo Kropo. Mestna občina Kranj mu je konec lanskega leta podelila naziv častnega občana.
