Sodobni način življenja nas je naredil precej odporne. Utrujenosti, brezvoljnosti, slabega počutja in čustvenih nihanj smo že tako vajeni, da sploh ne vzbujajo več zaskrbljenosti, temveč jih brez vznemirjanja pripišemo stresu in preobremenjenosti. A k sreči se naše telo na duševne težave odziva tudi s fizičnimi simptomi, katerim pa navadno posvečamo nekoliko več pozornosti.
Kdaj ste si nazadnje rekli, da čutite, da ste čustveno nestabilni in močno utrujeni in da si morate zaradi tega vzeti čas in si povrniti duševno zdravje? Verjetno nikoli ali pa je tega že davno. Ljudje namreč redko priznavamo psihične težave, ki pa nas lahko tako kot katera koli druga telesna bolezen pripeljejo do roba. Depresija skorajda velja za bolezen sodobnega časa. Tempo in družbeni trendi, v katere je ujeto naše življenje, vse več posameznikov vodijo v nezadovoljstvo, tesnobo in depresijo. Mnogi s(m)o na pragu depresije, pa morda tega niti ne vemo, ker smo dnevno tako zelo izpostavljeni najbolj značilnim simptomom, kot so utrujenost, razdraženost, žalost, nezadovoljstvo in nespečnost, da so postali sestavni del tega, kar imenujemo zdrav in normalen vsakdan. Zato se jim niti ne posvečamo pretirano. Smo pač utrujeni in pod stresom, se tolažimo, kdo pa ni. A k sreči obstajajo tudi telesni znaki, ki kažejo, da z našim duševnim zdravjem vse vendarle ni v redu. In če že ne prisluhnemo psihičnim znakom, prisluhnimo vsaj telesnim.
Bolečine
Kadar pretiravamo s fizično vadbo, so določene bolečine povsem normalne, sumljivo pa je, kadar bolečin ne moremo pojasniti. Nenadne bolečine v hrbtu, vratu ali ramenih, boleče mišice, tudi kronične bolečine, ki so pojavljajo vse pogosteje, so lahko znak depresije. Bolečina in naše razpoloženje sta namreč močno povezana. Dobro vemo, da so hormoni, ki skrbijo za našo dobro voljo in razpoloženje, tudi hormoni, ki skrbijo za naše občutenje bolečine. Kadar smo dobre volje in dobro razpoloženi, bolečino manj občutimo. Ljudje, ki pa so slabše razpoloženi ali celo depresivni, bolečino veliko bolj občutijo oziroma so zanjo veliko bolj dovzetni.
Spremembe teže
Depresija vpliva na hormone, ki uravnavajo naš apetit. Kadar ste depresivni, bodisi nimate volje do hrane bodisi se vaš apetit pretirano poveča. V vsakem primeru se posledično tudi precej hitro spremeni vaša telesna teža. Ali se nenadoma zredite ali pa shujšate. Ta telesni znak depresije je močno povezan tudi s spanjem, ki je v depresiji navadno moten. Hormoni, ki nam navadno dajo znake, kdaj jesti in kdaj imamo dovolj, v depresiji ne delujejo pravilno, a tega morda niti ne zaznamo, zato nas spremembe teže navadno presenetijo.
Težave s spanjem
Čeprav ljudje z depresijo navadno občutijo utrujenost, izčrpanost in pomanjkanje energije, imajo kljub temu težave s spanjem. Najpogosteje težavo predstavlja tako imenovana terminalna nespečnost, ko se ponoči ali prezgodaj zjutraj zbudijo in ne morejo zaspati nazaj. To pomanjkanje spanja vpliva na njihovo voljo čez dan, njihovo zmožnost zbranosti in tudi na njihov apetit. Dolgoročno ta začarani krog seveda vodi v depresijo, zato je moten spanec, zlasti nezmožnost prespati vso noč, eden prvih znakov za alarm.
Težave s kožo
Mnoge kožne težave, kot je denimo ekcem, so močno povezane s stresom, saj ta spodbuja njihove izbruhe. Tudi depresija je stres, saj močno vpliva na zvišano raven stresnega hormona kortizola, zaradi česar se pojavljajo izbruhi že obstoječih kožnih težav ali pa mozoljev. Močnejši izbruhi ekcema, luskavice ali mozoljev so tako zgovoren znak, da se z našim telesom nekaj dogaja na hormonalni ravni, ki pa je navadno podvržena predvsem stresu.
Želodčne težave
Naš prebavni sistem je precej občutljiv za naše razpoloženje in njegovo nihanje. Dobro vemo, da se nekatera čustva in občutenja občutijo na naši prebavi. Stres in tesnobnost denimo močno vplivata na našo prebavo, jeza in slabo počutje se odražata na našem želodcu. Slabosti, želodčni krči, rane na želodcu, zgaga, zaprtost, driska – vse to so znaki, da je naše telo čustveno preobremenjeno (če zanje seveda ni druge razlage). Zlasti takrat, ko se težave pojavljajo dlje časa.
Zobna gniloba
Nedavna avstralska študija je pokazala močno povezavo med depresijo in zobnimi težavami, kot so zobna gniloba in izguba zob. Strokovnjaki sklepajo, da je to zato, ker depresija pogosto povzroči, da se posamezniki nehajo posvečati skrbi za svoje telo in vsakodnevno higiensko rutino. Veliko depresivnih ljudi preneha skrbeti za zdravo prehrano, prav tako pa ne nameni več dovolj časa vsakodnevnim higienskim ritualom, kot sta ščetkanje in nitkanje zob, in posledično seveda pride do težav z zobmi in dlesnimi.
Glavoboli in migrene
Depresija in glavoboli so močno povezani, ne vedo pa še natančno, kaj je vzrok in kaj posledica. Glavoboli so značilni simptom depresije, prav tako pa so raziskave pokazale visoko stopnjo depresije med bolniki z migrenami.
