»Priče smo podnebnim spremembam,« je na seji območne enote poudaril Andrej Rebernišek, direktor KGZS, Zavoda Ptuj. Pojasnil je: »Količina padavin, ki pade na časovno enoto, se je bistveno spremenila. V zadnjem večjem neurju je v dveh do treh urah padlo čez 100 litrov.«
Vendar niso problematične le količine padavin, temveč tudi slabo vzdrževani vodotoki, meni Rebernišek. »Težave se pojavljajo že ob zmernih padavinah oziroma ob vsakem malo večjem nalivu. Meteorne vode se zlivajo v potoke, zaradi slabo vzdrževanih vodotokov pa se ti razlivajo na kmetijske površine. Potem pa, ko nastane škoda na kmetijskih površinah, nimamo sistema izplačila škod. Kmete se pošilja sem ter tja. Če nekomu poplavi njivo, bi moral biti avtomatsko upravičen do odškodnine. Pozvali smo skupno občinsko upravo, da bi se pripravili akti na lokalni ravni, vendar odgovorov za zdaj še nimamo. Ne vem, kako naj kmetje še nastopijo, ali naj res začnejo tožiti vzdrževalce in državo?«
Naplavnine
In s tovrstnimi težavami se srečujejo kmetje na celotnem območju delovanja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. »Na Dravskem polju imamo težave z jezerom oziroma zadrževalnikom vode Medvedce. Pred leti je bil narejen, da bi opravljal vlogo zbiralnika vode, vendar ta voda odteče in poplavlja njivske površine. Tudi na Ptujskem so težave zaradi zamuljenosti in neočiščenosti vodotokov. Odgovorni svoje vloge ne odigrajo. Obvestiti bi jih morali, da bodo morali za svojo neodgovornost plačati. Zakaj bi morali na račun drugih potrpeti?« je težave Dravskega in Ptujskega polja izpostavil Milan Unuk, predsednik območne enote KGZS Ptuj.
Franci Puklavec je predstavil težave ormoškega območja: »Velik problem je reka Drava, ki od Ormoža do Središča ob Dravi redno poplavlja ter zemljo nanaša in odnaša. Tudi številni potoki so povsem zamuljeni. Voda nam uničuje posevke, mi pa lahko zgolj odstranjujemo veje, na brežinah ne smemo ničesar narediti, za vsako drevo, ki ga želimo odstraniti, pa moramo pridobiti dovoljenje. Ne zgolj kmetijsko ministrstvo, tudi država mora ukrepati.«
Majšperški kmet
Težave, ki jih ima zaradi poplavljanja reke Dravinje, je predstavil majšperški kmet, sicer tudi član sveta KGZS, Miha Leskovar. »Naša kmetija ima na voljo 80 hektarjev zemljišč, od tega nam letno poplavi tudi 30 hektarjev zemljišč. Letos smo že enkrat odpeljali travno silažo na kup, lani dvakrat, saj ko je trava visoka 20 ali 30 centimetrov in jo poplavi, ni več primerna za krmo. Pred dvema letoma smo posejali šest hektarjev pšenice, dvakrat smo sejali, trikrat je bila pod vodo, nazadnje 14 dni pred žetvijo, želi smo dve toni po hektarju.«
Izpostavil je tudi, da jim Dravinja na eni strani zemljo odnaša, na drugi nalaga. »Nanos smo odkopali in zvozili nazaj na njivo, ribiči so nas prijavili in prejeli smo kazen, ker smo posegali v obalni pas reke Dravinje. Drevo pade prek struge, zaradi tega trga obrežje, odgovorni tega ne odstranijo, sam pa ne smem. Ko poplavi, smo en teden na travnikih, da odstranimo vejevje in dračje. Ne vem več, kaj naj naredim. Ptičarji naj si kupijo zemljo in naj na njej gojijo ptice.« Leskovar zato poziva odgovorne, da naj zaščitijo kmeta in kmetijstvo, saj se to preveč omejuje. »Zemljo imamo zato, da preživimo čredo, ne zato da se bodo vsi prosto sprehajali in nam določali pogoje. Orhideja je rasla tudi, ko sem kosil, metulj pa tudi ni ostal na Kombinatovih njivah, temveč na naših. In ker smo pridno delali in ohranjali naravo, nas pa zdaj samo še tepejo in omejujejo.«
