Prva pomoč pri ugrizu kače
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so ob ugrizu gada ali modrasa priporočili naslednje ukrepe:
- Poskrbite za svojo varnost pri reševanju in odženite kačo.
- Za pomoč pokličite klicno številko 112.
- Zastrupljenec mora mirovati.
- Odstranite uro, zapestnice, prstane in drug nakit.
- Rano očistite, sterilno obvežite in hladite z obkladki.
- Ud imobilizirajte (lahko z vejo ali pohodno palico).
- Prizadeti ud naj leži nižje od srca.
- Poskrbite za prevoz v bolnišnico (ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem območju lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem).
- Zastrupljenec ne sme piti alkohola.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predlani zaradi domnevno toksičnega učinka stika z vsemi strupenimi živalmi (podatkov za ugrize kač namreč ne vodijo posebej) slovenske zdravstvene ambulante obiskalo 4850 ljudi, pri 201 pacientu so takšno diagnozo kasneje tudi dokončno potrdili. Po podatkih Centra za zastrupitve pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bilo od leta 1999 do oktobra 2008 pri nas zabeleženih okoli 40 kačjih ugrizov, največ so jih pripisali gadu. Zadnji smrtni primer zaradi kačjega ugriza smo v Sloveniji zabeležili leta 1999, po svetu takih primerov letno naštejejo nekaj deset tisoč.
DVA MRTVA
Pred poletno turistično sezono morda ne bo odveč opozoriti, da je statistika ugrizov kač strupenjač na sosednjem Hrvaškem precej bolj črna kot v Sloveniji. Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo so med letoma 2011 in 2015 v hrvaških bolnišnicah in ambulantah sprejeli 124 ljudi, ki jih je ugriznila strupena kača (v povprečju torej 25 na leto), dve osebi sta umrli. Največ kačjih ugrizov beležijo v Dalmaciji (5,2 na 100.000 prebivalcev letno), večinoma prav v času poletne turistične sezone, od maja do konca avgusta. Najpogostejši so ugrizi modrasa, ki ga na Hrvaškem imenujejo poskok.
POTEK ZASTRUPITVE
Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača svoje zobe strupnike zasadi v telo žrtve. Ob tem lahko vanjo vbrizga strup, vendar to ni nujno; mogoč je tudi tako imenovani »suhi« ugriz. Zdravnik specialist internist Damjan Grenc je v prispevku Ugrizi strupenih kač pojasnil, da imajo strupene kače, ki naseljujejo Evropo, po sestavi soroden strup, viskozen in podoben jajčnemu beljaku: »Zaradi razmeroma majhne dolžine strupnikov evropskih strupenih kač strup po ugrizu večinoma konča v koži in podkožju, redkeje znotrajmišično in le izjemoma celo znotrajžilno. Strup se hitro razširi okoli mesta ugriza do limfnih žil in preko njih naprej v krvožilni sistem. Že pol ure po ugrizu je prisotnost strupa mogoče potrditi v krvi. Koncentracija doseže vrh v dveh urah in nato postopno upada nekaj dni.«
NIČ VEČ IZSESAVANJA IN IZREZOVANJA
Kačofon Informacije in nasvete v zvezi z domorodnimi vrstami kač je že nekaj let mogoče dobiti na Kačofonu. Telefonsko številko 040 322 449 letno pokliče več kot 300 ljudi.
Kačji strup je mešanica različnih snovi, ki onesposobijo, ubijejo in delno prebavijo plen. Poleg poškodb kože, oteklin in podplutb se po ugrizu kače pojavijo tudi drugi znaki, pogosto slabost in bruhanje, celokupen učinek pa je seveda odvisen od vrste in količine strupa. Poškodovanca je treba čim prej prepeljati v zdravstveno ustanovo, kjer mu bodo pomagali s protistrupom ali kako drugače in ga zadržali na opazovanju.
Grenc je spomnil, da so medicinski učbeniki še pred nekaj desetletji priporočali zarezovanje in izsesavanje strupa iz ugriznega mesta, vendar opozoril: »Zarezovanje, izrezovanje, izžiganje in drugi postopki na ugriznem mestu napravijo lokalno škodo in ne prispevajo k izboljšanju kliničnega poteka, zato so opuščeni. Tudi izsesavanje strupa se ni izkazalo za učinkovito. Podvezovanje prizadete okončine pospeši nastanek otekline in poveča nevarnost nekroze tkiv, zato ga odsvetujemo.«
Strokovni napotki se torej spreminjajo, odnos Slovencev do kač pa po izkušnjah biologov niti ne. Strah pred kačami je namreč ena najpogostejših fobij na svetu.
