Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) od lani izvaja analize vode, ki se uporablja za namakanje. V dravskem kanalu so maja lani izmerili visoko prekoračeno vrednost prisotnosti bakterije Escherichie coli (E.coli). Zgodba se ponavlja tudi letos. Sicer so izmerjene vrednosti trikrat nižje od lanskih, kljub temu pa še precej presežene. Kaj je razlog?
Strokovnjak Černe se sprašuje, ali so fekalije prisotne zaradi pomanjkljivega delovanja čistilnih naprav na reki Dravi. Odgovore na to vprašanje bo treba še poiskati.
»Višje temperature, kot smo jim priča, vplivajo na hitrejši razvoj mikrobioloških populacij, tudi bakterije E.coli, ki je indikatorski organizem za stopnjo fekalne onesnaženosti. Vzrok povišane vsebnosti v reki Dravi ni popolnoma jasen. V povezavi z MKGP smo za letos določili šest lokacij za meritve prisotnosti E.coli v Dravi in njenih kanalih, da bi odkrili lokacijo in morebitni vir onesnaženja. Rezultati še niso znani. Po mojem je vzrok onesnaženja mogoče iskati v pomanjkljivem delovanju številnih čistilnih naprav ob strugi Drave, ki spuščajo 'prečiščene' odpadne vode v Dravo. Če bi bila vsebnost bakterije E.coli v iztokih čistilnih naprav ob reki Dravi v zakonskih mejah, ne bi bila mogoča štirikratna prekoračitev, ki se je zgodila lani, ko je bila najvišje izmerjena vrednost 4600 CFU/100 ml vode. Kot morebitni vir fekalne onesnaženosti reke Drave bi lahko bile tudi neurejene kanalizacije (greznice) z iztoki v Dravo ali druge odplake. Zato je primarna naloga ugotoviti vir onesnaženja in nato ukrepati ali pa vplivati na spremembo zakonodaje v smeri, da bi morale tudi komunalne čistilne naprave spremljati mikrobiološke značilnosti odpadnih voda na iztoku in odpravljati nepravilnosti oziroma prekoračene vrednosti fekalne onesnaženosti,« je poudaril strokovnjak za namakanje s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Marko Černe.
Drava je idealen vir vode
»Energetski kanali reke Drave so idealen vodni vir za namakanje, saj imajo tudi v času poletja in pomanjkanja padavin dovolj vode, ki bi jo lahko še v mnogo večji meri izkoristili za namakanje kmetijskih zemljišč od Dravograda prek Maribora do Središča ob Dravi. Drava je naša najbolj vodnata reka. Ima dežno-snežni režim, kar pomeni, da ima največje pretoke ravno v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ko kmetijske rastline potrebujejo največ vode za svojo rast in razvoj in ko praviloma nastopita suša in pomanjkanje vlage v tleh, še posebej na teksturno lažjih tleh Dravskega in Ptujskega polja,« je dodal Černe.
Navodila za uporabo dravske vode za namakanje
Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje pri KGZ Ptuj: »Tveganja so odvisna od načina namakanja (tam, kjer voda ne pride v stik z deli rastlin, ki jih uživamo surove, denimo kapljično namakanje, je tveganje minimalno; kjer pa voda pride v neposredni stik s pridelkom, ki ga uživamo surovega, je tveganje večje), vrste in faze rasti rastline (tveganja pri namakanju v zgodnejših fazah rasti rastline so manjša od tistih pred spravilom), uporabe pridelkov (pri pridelkih, ki jih uživamo neprekuhane, so tveganja večja kot pri pridelkih, ki jih pred uživanjem prekuhamo) in vrste vodnega vira (tveganja pri namakanju iz površinskih voda so večja kot pri uporabi podzemnih voda). Osebno menim, da ni nevarnosti, da bi se človek okužil s pridelki, ki se pridelajo na naših poljih in so namakana z vodo iz kanalov reke Drave, saj kmetovalci upoštevajo ukrepe in navodila, obenem se pridelki pri pripravi za trg tudi operejo s čisto vodo. Sicer pa inšpektorji redno kontrolirajo pridelke, ki so namenjeni trgu tudi glede mikrobiološke onesnaženosti.«
