Boste zvišali proračunsko postavko za zdravstvo? Ta je danes pod povprečjem držav članic EU.
SD:Da, zagotovili bomo večji delež javnih sredstev za zdravstvo: najmanj 9 % BDP , najkasneje do leta 2022 bo delež javnih sredstev iz sedanjih 73 % narasel najmanj na 85 % (z upoštevanjem preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). Povečali bomo prihodke iz proračuna (za investicije v znanje, kader, opremo, nove zdravstvene tehnologije in preventivo ter promocijo zdravja).
ZZD:Zdravstvo ne potrebuje več sredstev, temveč najprej odpravo sistemske korupcije, sledi večja strokovnost upravljanja in vključevanje integrativne medicine ter posledično skrajševanje čakalnih vrst.
SNS:Bi zvišali.
DD:Najprej bomo preučili porabo obstoječih sredstev. Za razliko od mnogih namreč menimo, da denarja v zdravstvu ni tako premalo, kot se zdi. Samo ogromno ga ponikne v korupcijskih in organizacijskih anomalijah, ne konča pri bolnikih, pacientih, ki jim je namenjen. To jasno dokazujejo dnevna dogajanja v zdravstvu, o katerih poročate mediji. Najslabše je nekritično metanje denarja v preluknjano vedro, kar naše zdravstvo je.
LMŠ:Po podatkih OECD se je v Sloveniji v letu 2016 za zdravstvo v celoti namenilo 8,6% BDP, medtem ko je bilo povprečje 35 držav OECD 9,0% BDP, kar je primerljivo. Nominalno gledano je ta znesek na prebivalca sicer nižji, vendar pa ta primerjava, glede na naš nižji BDP, ni povsem primerna. Od leta 2013 naprej se z davki in prispevki v zdravstveno blagajno vsako leto zbere več sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, a je dostopnost do zdravstva, glede na vedno daljše čakalne dobe, vedno slabša. Zato menimo, da je ta trenutek v našem zdravstvu bolj pomembno vprašanje, kako bolj učinkovito porabiti denar za zdravstvo kot pa, s katerimi novimi ali višjimi davki pridobiti še dodatna sredstva.
Pirati:Da. Varčevanje v zdravstvenem sistemu prinese le kratkoročne prihranke, dolgoročno pa družba plača mnogo višjo ceno. A rešitev zdravstva ne tiči v višanju sredstev, temveč predvsem v uveljavitvi efektivne transparentnosti in preprečevanja korupcije.
Levica:Sredstva za zdravstvo bomo dvignili. Dodatna sredstva bomo zagotovili iz treh virov: (1) z uvedbo solidarne javne dajatve namesto dopolnilnega zavarovanja; (2) z uvedbo prispevkov na dohodke od kapitala; (3) s presmeritvijo sredstev iz vojaškega proračuna. Prva dva ukrepa bi prinesla 500 milijonov evrov, drugi pa do 100 milijonov evrov na leto. Če odpovemo oblikovanje dveh srednjih bataljonskih skupin v okviru ciljev Nata za Slovenijo, se bo v osmih letih sprostilo 1,2 milijarde proračunskih sredstev, povprečno 150 milijonov evrov na leto. Če izvedemo predlagane ukrepe, bi se lahko do konca mandata po obsegu javnih sredstev približali Avstriji: ta za zdravje nameni 8 % BDP-ja javnih sredstev, Slovenija le 6,7 %.
ZSi:V zdravstvu se nič ne bo zgodilo samo s povečanjem postavke za zdravstvo. Zavedamo se, da bo postavko treba dvigniti, vendar bo potrebno dodatno zaposlovanje in sistemska reorganizacija javnega zdravstva. ZSi ima v programu ločitev javnega in zasebnega zdravstva in še mnogo ukrepov, ki bodo normalizirali zdravstveni sistem.
NSi:Ocenjujemo, da bi bilo potrebno dvigniti delež sredstev za zdravstvo v celotnem BDP. Menimo, da bi bilo dovolj 0,5 % povečanje deleža za zdravstvo v BDP.
ZL&S:Povečanje sredstev iz proračuna za zdravstveno dejavnost je nujna, vendar bi morali zvišati tudi dosedanjo prispevno stopnjo obveznega zavarovanja s strani delodajalcev.
SAB:Zdravstvo je naša prioriteta in tako kot smo leta 2013 rešili državo pred bankrotom, bomo zdaj uredili zdravstvo. Pripravljeni smo tudi na to, da sredstva za zdravstvo dodatno namenimo iz proračuna. Najprej pa bomo poskrbeli, da denar iz zdravstva ne bo odtekal in da bo poraba sredstev povsem transparentna. Dodatno bomo prihranili tudi z izboljšanjem organizacije dela v zdravstvu. Prihranjeno bomo namenili za financiranje dodatnih storitev in tako skrajšali čakalne vrste. Sprožili bomo tudi javno razpravo o tem, koliko smo državljani pripravljeni plačevati za zdravstvo in kaj mora biti v košarici pravic.
SMC:Slovenija je šla skozi dolgotrajno ekonomsko krizo, ki se je odrazila tudi na zdravstvenem sistemu. Zdravstveni sistem je utrpel veliko škodo na področju financiranja, saj mu je bilo v obdobju 2009-2016 zaradi varčevalnih ukrepov odvzeto v skupno 1,55 mrd €. PA kljub temu je uspel ohraniti visoko raven zdravstvenih storitev, kar nas tudi po kazalnikih organizacije OECD uvršča visoko na lestvici. Tudi v bodoče je potrebno nadaljevati z našo politiko zagotavljanja krepitve financiranja in delovanja zdravstvenega sistema v celoti, ga narediti odpornejšega za morebitne prihodnje krize in za izzive, ki jih prinašajo predvsem demografske spremembe – hitro starajoča se populacija ter nove tehnologije in zdravila.
Poleg s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvidenim zdravstvenim prispevkom, bo v sistemu za diagnostiko in zdravljenje na voljo med 40 in 50 milijonov evrov letno več. Ta sredstva sedaj porabijo zasebne zavarovalnice za svoje lastno delovanje. Naš cilj je vsakoletno postopno, vendar vztrajno približevanje višini zneska, ki ga (PPP na glavo prebivalca, po pariteti kupih moči) namenja denimo sosednja Avstrija, kjer pa je pomemben del sredstev za delovanje bolnišnic prispevajo zvezne dežele iz lastnih proračunov. Prav tako pa predstavljajo dodaten možen vir sredstev za zdravstvo tudi »tobačni centi« in zdravstvena dajatev na sladke pijače.
SLS:Razlike med razvitimi državami in Slovenijo so res velike, večje, če jih merimo v evrih na prebivalca, in nekoliko manjše, če govorimo o odstotku BDP, ki ga namenjamo zdravstvu. Dolgoročno, v dveh mandatnih obdobjih, bomo uskladili prispevke in stroške. V prehodnem času bomo, tako kot sedaj, razliko med stroški in izdatki krili iz proračuna, pri čemer naj bi se obremenitev proračuna linearno zmanjševala. Pomanjkanje denarja sicer ni največji problem, bistveno večji pa je neučinkovito ravnanje z njim kar se kaže v slabem upravljanju zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Kot npr. v Avstriji, bi morali tudi pri nas z bolnišnicami upravljati strokovnjaki iz vodenja – uspešni menedžerji, ustanov pa pri sosedih ne gradijo ministrstva, ampak namenska podjetja z zato usposobljenimi strokovnjaki, ki jih gradijo po evropsko primerljivih cenah. Ogromno rezerv je še pri skupni (centralizirani) nabavi materialov. Za začetek tako predvsem potrebujemo korenito reformo in učinkovitejše upravljanje, sicer je povečevanje sredstev za ta segment samo polnjenje vreče brez dna.
GAS:Na tem področju nimamo dovolj jasne predstave o denarnih tokovih. Ko govorimo o sredstvih namenjenih za zdravstvo, se vse preveč pozablja na samoplačniški del. Statistika je lahko ilustrativna, lahko pa tudi zavajajoča. Treba je primerjati košarice zdravstvenih storitev in to storiti realno. Kaj nam pomaga deklarativna pravica do neke zdravstvene storitve, če so čakalne dobe takšne, da se državljani praviloma odločajo za samoplačništvo?
Podpirate referendum za izstop Slovenije iz Nata? Se strinjate s povišanjem proračuna za obrambo za 1,2 milijarde evrov v osmih letih, za nakupe orožja po zahtevah zveze Nato?
SD: Socialni demokrati ne podpiramo izstop iz zveze NATO. Sistem kolektivne varnosti je za nas bolj učinkovit in cenejši kot če bi morali za vse varnostne naloge skrbeti (izključno) sami.
Nova varnostna tveganja zahtevajo stalno prilagajanje varnostne in obrambne politike, da se bo lahko Slovenija sposobna obraniti in zavarovati pred vsemi oblikami groženj, kot so kibernetski napadi, terorizem in podnebne spremembe. Zato potrebujemo vzdržen in učinkovit sistem za zagotavljanje varnosti ljudi in države, vključno s sodelovanjem v sistemu kolektivne varnosti v Evropi in svetu. Kot majhna država z omejenimi viri moramo za obvladovanje sodobnih varnostnih groženj ustvariti sinergije med Slovensko vojsko, sistemom zaščite in reševanja ter odkrivanja in preprečevanja varnostnih tveganj, da ustvarimo in usposobimo odzivno in učinkovito zaščito države in njenih ljudi.
Slovenija takoj v začetku mandata potrebuje strateško vodeno posodobitev sistema nacionalne varnosti, da bo ta sposoben, odziven in učinkovit za spopadanje z vsemi varnostnimi tveganji. V pripravo bomo vključili vse deležnike, ključne resorje in strokovno javnost.
Vlada je na predlog obrambne ministrice Andreje Katič v aktualnem mandatu že začrtala postopen dvig sredstev za investicije in modernizacijo Slovenske vojske.
Ukrepi, ki jih zagovarjamo v SD:
- Zagotovitev stabilnega vira financiranja, ki bo omogočil nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske, sposobno za nacionalno obrambo in izpolnjevanje mednarodnih zavez Slovenije.
- Izboljšanje socialne varnosti vojakov Slovenske vojske.
- Pridobitev potrebnih kadrov za potrebe Slovenske vojske in razvoj kariernega sistema, s skupno in enotno nacionalno kadrovsko politiko pridobivanja, usposabljanja, nagrajevanja in zadrževanja kadra v uniformiranih poklicih z možnostjo oblikovanja karierne poti od vstopa do upokojitve skozi vojaški poklic, policijsko kariero ali v pravosodju.
ZZD: Ponovnega referenduma ne potrebujemo. Potrebno je nadaljevati z zagotavljanjem tesnejšega sodelovanja na področju varnosti in obrambe Evropske unije. Slovenija je dolžna izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz polnopravnega članstva v organizaciji.
SNS: Bili smo proti vstopu v Nato in smo za izstop. Nakup orožja naj bo v skladu z našimi zahtevami in ne po zahtevah zveze Nato.
DD: Razlogov za referendum za izstop iz NATA ne vidimo, tudi nihče nam jih ni predstavil. Kar se tiče višine sredstev za nakup orožja, pa je potrebno preveriti realnost in točnost teh kalkulacij. Pa seveda tudi finančne zmožnosti naše države. V Dobri državi pričakujemo, da se investicije v vojsko odražajo tudi v boljši pripravljenost tega sistema, da pomaga pri naravnih in drugih nesrečah ter pri drugih izrednih varnostnih dogodkih.
LMŠ: Referendum se nam ne zdi smiseln, je pa to legitimna odločitev predlagateljev. V stranki Lista Marjana Šarca zagovarjamo, da se doseže nov dogovor med zavezništvom in Slovenijo, s katerimi bi zavezo dveh bataljonskih bojnih skupin zmanjšali na eno ter tako sprostili finančna sredstva za vzpostavitev ustrezne kibernetske obrambe in posodobitev flote transportnih helikopterjev, ki igrajo ključno vlogo pri nalogah zaščite in reševanja.
Pirati: Dokler se ne organizira obrambna unija na nivoju EU, smo za članstvo v NATU, saj so s članstvom v NATO stroški obrambe kljub zahtevku za povišanje proračuna za obrambo veliko nižji, kot če bi morali za obrambo države skrbeti izven mednarodnih obrambnih povezav.
Levica: Referendum podpiramo in ga bomo v naslednjem mandatu tudi predlagali. Povišanju sredstev nasprotujemo. O tem vprašanju smo zahtevali posvetovalni referendum. Namesto za oblikovanje dveh bataljonskih skupin, bi ta sredstva namenili za modernizacijo zdravstvenega sistema ter za vlaganja v raziskave in razvoj.
ZSi: Gibanje Zedinjena Slovenija ima v svojem programu izstop iz NATA. Zavzemamo se za vojaško nevtralnost, podobno kot jo imajo Švica, Islandija, Avstrija in več drugih držav. Ne strinjamo se z nakupi orožja po zahtevah zveze NATO, smo pa za vzpostavitev lastne obrambne vojske, opremljene za naš teren in potrebe Slovenije.
NSi: Referenduma o izstopu Slovenije iz zveze NATO ne podpiramo. Za nemoteno delovanje obrambnega sistema je treba postopno povečati obrambne izdatke v smeri zaveze, ki smo si jo zadali kot članica zavezništva (2 % BDP, namenjenega za obrambne izdatke do leta 2025 in 20 % obrambnih izdatkov, namenjenih za modernizacijo). To bo omogočilo ohranjanje že izgrajenih vojaških zmogljivosti in nadaljnji razvoj Slovenske vojske, skladen s sodobnimi standardi. Oborožitev in opremo Slovenske vojske je namreč treba posodobiti tako, da bodo njeni pripadniki lahko učinkovito opravljali svoje poslanstvo in naloge doma in v tujini ter da bodo pri izvajanju nalog ustrezno zaščiteni in varni. Ob upoštevanju negativnih varnostnih trendov v mednarodni skupnosti in z namenom zagotavljanja ustrezne stopnje nacionalne varnosti, ki jo uresničujemo tudi preko članstva v NATO in EU, je v naslednjem srednjeročnem obdobju treba povečati bojne zmogljivosti Slovenske vojske s težiščem na oblikovanju dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Slovenski vojski je potrebno povrniti ustrezno ognjeno moč, odpornost in vzdržljivost, njenim pripadnikom pa omogočiti, da bodo lažje sledili najsodobnejšim standardom usposobljenosti v zavezništvu.
ZL&S: Podpiramo referendum za izstop iz NATA. 1,2 milijarde evrov moramo nameniti odpravljanju revščine v Sloveniji.
SAB: Ne, referenduma ne podpiramo. O tem so Slovenci že odločili in prepričani smo, da bi tudi ob morebitnem ponovnem odločanju o tem vprašanju odločili enako. Kot člani Nata smo namreč bolj varni, kot bi bili, če ne bi bili člani, poleg tega pa je biti član Nata za državo ceneje, saj bi sicer sami morali zagotoviti sredstva za bistveno številčnejšo in močnejšo vojsko.
SMC: Predlogov za razpis posvetovalnih referendumov o tem v SMC ne podpiramo, ker ocenjujemo, da bi bilo to v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter z mednarodno sprejetimi obveznostmi Republike Slovenije. Prav tako pa v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Dejstvo je, da so odločitev o vstopu v zvezo NATO podprle državljanke in državljani na referendumu leta 2003. Tedaj je za vstop Slovenije v zavezništvo glasovalo 66,08% volivcev, ki so se udeležili referenduma in glasovali. Odločitev za vstop v zvezo NATO oziroma s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe, pa je bila sprejeta tudi zato, ker to prinaša nižje stroške financiranja nacionalne obrambe. Z zavezništvom se dopolnjujejo oziroma krepijo obrambne zmogljivosti naše države v tistih delih, ki jih država ne razvija, saj presega njene nacionalne zmožnosti. Zavedati pa se je potrebno, da sredstev za obrambne investicije država tako ne namenja »za NATO«, temveč za Slovensko vojsko, torej primarno za potrebe nacionalne obrambe. Slovenska vojska pa nujno potrebuje zagon investicijskega ciklusa. Obenem (ne nazadnje) pa se z uresničevanjem mednarodno sprejetih zavez in s prevzemanjem pravičnega deleža bremen popravlja oziroma utrjuje tudi ugled Republike Slovenije kot verodostojne članice NATA in EU.
SLS: Ne. Z odhodom Velike Britanije iz EU in s tem tudi najmočnejše vojaške sile v EU bo Evropa prav gotovo bolj izpostavljena morebitnim nevarnostim. Tudi zato v SLS vidimo slovensko zavezništvo v Natu kot pomembno in je treba izpolnjevati dane zaveze, Slovenija pa mora kot država svoji obrambi namenjati več pozornosti, kot je to počela doslej. Čas je tudi, da začnemo razmišljati o določenih strukturah, ki bi bolj povezale obstoječe obrambne sile znotraj EU. Vsekakor pa kot nadgradnja struktur v sklopu zveze Nato in ne njihovo podvajanje. Slovenija za obrambo že leta namenja le odstotek BDP, na kar opozarja tudi NATO. Zato je v luči reševanja tega problema SLS marca letos predstavila predlog, po katerem bi dodaten odstotek sredstev BDP, ki bi ga država morala nameniti za obrambo, razdelila med gasilce in Slovensko vojsko, pri čemer je bistvena sprememba dejavnosti zaščite in reševanja, ki bi morala po novem spadati pod obrambno dejavnost. Sistem obrambe in zaščite lahko bistveno izboljšamo, če ga nadgradimo z vključitvijo odlično organiziranih gasilcev v sistem. Prispevek za gasilce v višini 0,5 % BDP – kar predstavlja 200 milijonov evrov na leto – bi po oceni SLS lahko dosegli postopno v naslednjih štirih letih, pri čemer začnemo s prispevkom v višini 0,20 % BDP v prvem letu in postopno dvigujemo za 0,10 % BDP na leto. Polovico tega zneska bi porabili za ureditev statusa 150.000 prostovoljnim gasilcem, drugo polovico pa za oblikovanje enote in nakup opreme za 5.000 prostovoljnih gasilcev – rezervistov, usposobljenih za mednarodne enote civilne zaščite, za pomoč ob elementarnih nesrečah doma in v sosednjih državah. Ti bi lahko služili tudi kot učinkoviti sestavi v pomoč slovenski vojski in policiji v primeru varnostnih problemov v državi ali na naših mejah – po zgledu teritorialne obrambe.
GAS: Ne podpiramo izstop Slovenije iz NATO, ker ne vidimo realne alternative. Menimo, da bi bil samostojni sistem obrambe dražji. Ne poznamo dejanskih potreb obrambnega sistema in ne moremo soditi o višini potrebnih sredstev, ker so objavljeni podatki (po našem mnenju) neprepričljivi. Ob tem želimo opomniti, da obramba ne pomeni zgolj uniformirane in oborožene vojaške sile, temveč vse obrambne strukture družbe. Manipulacija tipa »Več knjig manj topov« ne vzdrži realne presoje.
Boste umaknili rezilne žice na meji?
SD: Takoj, ko bo to omogočala varnostna situacija. Bomo pa čim prej zamenjali rezilno žico za bolj humane prepreke na meji s sosednjo Hrvaško.
ZZD: Žice ne umika politika temveč pristojne institucije.
SNS: Seveda in jih zamenjali z ograjami tipa Orban, kjer to ni mogoče pa vojsko na mejo.
DD: Da, takoj bomo postavili druge tipe ograj, kot so panelne ipd…
LMŠ: Slovenija je dolžna zaščititi slovensko in tudi Schengensko mejo. Rezilno žico je potrebno nadomestiti s panelno ograjo in obenem okrepiti fizično in elektronsko kontrolo na meji ter biti pripravljen, če se bo rast nezakonitih migracijskih prehodov meje nadaljevala. Glavna težava pa je, da EU nima skupne politike do teh vprašanj. EU bi morala skupaj zaščititi zunanje meje, ne da se vse prelaga samo na države, ki imajo mejo z državami, ki niso del Schengna.
Pirati: Žica na meji je socialna in okoljska katastrofa, ki ji Pirati strogo nasprotujemo in nagovarjamo k njenemu umiku. Graditi zidove ali postavljanje bodečih žic ni nikakršna rešitev migracij, za migrantsko krizo je treba poskrbeti s političnimi rešitvami na nadnacionalni ravni(EU) in Schengenske skupnosti.
Levica: Vsekakor. Gre za okruten ukrep, ki je hkrati tudi zelo drag. Vedno več je poročil o utopljenih beguncih. Po drugi strani je bilo za nakup in postavitev žice ter delovanje vojaških patrulj porabljenih že več kot 20 milijonov evrov. Da je ukrep popolnoma pretiran, kaže primerjava z letom 2000: medtem ko je lani v Slovenijo nedovoljeno vstopilo 1.930 ljudi, leta 2000 jih je bilo 35.914! Pa takratna vlada ni postavila bodeče žice in ni poslala vojske na mejo! Slovenija se ni islamizirala. Kriminal ni narasel. Ni bilo terorističnih dejanj.
ZSi: Rezalna žica na meji je postavljena z namenom hitrega zaslužka in ne varovanja meje. Sramota Miroslava Cerarja, pa ga to ne gane. Menimo, da je primeren pristop za zaščito meje podoben, kot so ga izbrali v Avstriji. Rezalno žico, ki je past za živali je treba odstraniti. Na mejnih prehodih, kjer je možnost navala množic, je treba postaviti ograjo na drugačen način tako, da ne ogroža živali in da odvrača množico. Še bolj pomemben je političen signal za države južno od nas. Sporočilo in praksa, da migranti čez Slovenijo ne bodo imeli prehoda, in da jih Slovenija ne bo sprejemala. V tem primeru bodo države zaradi lastnih interesov ustavile migrantske navale.
NSi: Tehnične ovire na meji služijo kot pomoč varnostnemu sistemu pri varovanju meje. Zavedamo se, da so moteče za prebivalstvo ob meji, vendar so bile zaradi maloštevilčnosti in prezasedenosti policijskih enot ob postavitvi razumen in nujen ukrep. Koliko časa naj še stojijo, je odvisno predvsem od vzroka za njihovo postavitev, torej od intenzivnosti ilegalnih migracij. Glede na napovedi notranje ministrice, novo ilegalno migrantsko pot preko BiH, odločitev grškega sodišča, da se migrantov ne sme več zadrževati na otokih, napovedi Italije o izgonu migrantov in naraščajoče število beguncev v Turčiji ocenjujemo, da so tehnične ovire trenutno potrebne. Koliko in kje naj bodo postavljene, pa je odvisno od varnostnih ocen policije, ki je dolžna zavarovati mejo v skladu s slovensko zakonodajo in schengenskimi pravili.
ZL&S: Da. Bodeča žica še nikoli v zgodovini ni preprečila pretoka ljudi, ki so iskali pot v svobodo ali boljši zaslužek za svoje preživetje. Postavljanje bodeče žice so nemogoče metode voditeljev, ki jim niso mar ljudje, ne migranti in ne državljanke in državljani držav, ki jih vodijo. Pomeni spodbujanje sovraštva in nacionalne nestrpnosti. Ne samo, da bi jo morali odstraniti, nikoli ne bi smeli dovoliti, da jo Slovenija postavi.
SAB: Da, takoj.
SMC: Začasne tehnične ovire služijo za usmerjanje migracijskih tokov in za preprečevanje oziroma zajezitev nedovoljenih migracij, prečkanj državne meje. S tem v prvi vrsti zagotavljamo varnost našim državljanom. Začasne tehnične ovire so bile postavljene in se bodo odstranjevale skladno z načrti policije, glede na gibanje migracijskih tokov in oceno tveganj. Ukrep vlade dr. Mira Cerarja se je do sedaj izkazal za zelo učinkovitega, saj je bila dejansko zagotovljena varnost tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi migrantom, ki so prečkali našo državo. Tudi v bodoče bomo izvajali vse potrebno zato, da bomo zagotavljali varnost.
SLS: Tehnične ovire na meji morajo ostati dokler bodo varnostne razmere na meji to zahtevale, da bomo lahko jamčili za varnost Slovenk in Slovencev. Z njihovo odstranitvijo bi pritegnili vse migracijske tokove, kar je za nas nesprejemljivo. Žal smo sedaj priča ponovnemu povečevanju nezakonitih vstopov ilegalnih migrantov v našo državo, pri čemer se kaže pomanjkanje nadzora državne meje s strani pristojnih organov, tudi zaradi njihove podhranjenosti. Zato je nujno treba zagotovili dodatno tehnično varovanje na mejah z uporabo sodobnih tehnologij, kot so policijski in vojaški droni, ki bodo našim enotam pomagali pri varovanju meje. Država, ki ni sposobna varovati svojih meja, izgublja svojo suverenost.
GAS: Ne. To bi bilo humano, vendar nimamo dovolj osebja varnostnih organov, da bi lahko primerno zaščitili schengensko mejo.
Je Državni svet RS potreben ali nepotreben organ? Bi ga pustili kakor je, preoblikovali ali ukinili?
SD: Spremembe državnih institucij ne vidimo kot ključne naloge za mandat prihodnje vlade, za nas so ključne druge prioritete. Socialni demokrati si želimo v naslednjem mandatu narediti preboj Slovenije, tako na gospodarskem, družbenem in ostalih področjih. Želimo si, da se v državi začnejo hitreje odvijati nekateri procesi, ki bodo Slovenijo v naslednjih letih umestili v vrh najrazvitejših držav sveta. Zato smo pripravili volilni program Samozavestna Slovenija za obdobje 2018-2026 s katerim želimo ustvariti pogoje za doseganje teh ciljev.
ZZD: V naši ustavni ureditvi ima Državni svet pomembno korektivno in svetovalno vlogo v procesih parlamentarnega odločanja.
SNS: V takšni obliki je nepotreben, če bi obstal je potrebno v njega prenesti predstavnika obeh manjšin.
DD: Zaenkrat bi ga pustili, ker to gotovo ni najbolj akutno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti v tej državi. Ključna vprašanja razvoja Slovenije so povezana z delovanjem izvršilne oblasti – vlade.
LMŠ: V sedanji obliki Državnega sveta ne potrebujemo.
Pirati: Državni svet je potreben organ za bolj pravilno in uspešno naravnano demokracijo, a mora delovati učinkovito in transparentno.
Levica: Državni svet bi bil potreben organ, če bi dejansko izvrševal funkcijo predstavnika socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. V trenutni obliki namreč deluje pogosto kot podaljšek nekaterih političnih strank in tako tudi deluje v zakonodajnem postopku. V Levici bi predlagali demokratizacijo državnega sveta, ki se mora najprej odraziti v transparentnejših volitvah v ta organ.
ZSi: Državni svet ima vlogo varovalke proti samovolji vladajoče stranke. V državnem svetu so namreč prisotni neposredno izvoljeni župani, medtem ko so v Državnem Zboru izvoljeni poslanci prek kandidatnih list strank. Menimo, da je treba Državni svet, v takšni obliki, kot je danes preoblikovati, saj je le bleda senca dvostopenjskega sprejemanja odločitev. V Gibanju Zedinjena Slovenija imamo v programu vpeljavo ljudovlade in Slovenskih zgodovinskih dežel. V novem družbenem sistemu imenovanem ljudovlada bodo Deželni zbori nadomestili Državni svet in omogočili decentralizirano dvostopenjsko odločanje.
NSi: Državni svet RS kot drugi dom slovenskega parlamenta. Opredeljuje ga Ustava RS, in sicer kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Čeprav se pogosto zdi, da je nepotreben in pomeni zgolj dvojno obravnavanje zakonskih predlogov in posledično povečevanje stroškov državnega proračuna, pa njegova pristojnost, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, postaja vse pomembnejša. V Novi Sloveniji bi temeljito razmislili glede postopka izvolitve članov DS, ki zaradi posrednih volitev postaja trgovanje z glasovi.
ZL&SLOGA: Državni svet bi lahko tudi ukinili.
SAB: Državnega sveta ne bi ukinili. Je varovalka pred tem, da bi državni zbor sprejel zares slabo rešitev. Sicer jo lahko res sprejme tudi kljub vetu državnega sveta, pa vendar je po vetu to težje.
SMC: Državni svet je drugi dom slovenskega parlamenta z žal, šibkimi, vendar pomembnimi pristojnostmi. Najbolj je poznan po pristojnosti odložilnega veta, ki je pomemben institut zavor in ravnovesij v parlamentarnem sistemu. Ne glede na to, da je veto večkrat preglasovan, pridejo argumenti, zaradi katerih je vložen veto, preko medijev do državljank in državljanov. Pogosteje kot veto Državni svet uporablja pristojnost mnenj, v katera so velikokrat vsebovana mnenja civilne družbe (preko posvetov, ki so zelo pogosti v Državnem svetu) in jih Državni zbor in Vlada Republike Slovenije pogosto upoštevata pri pripravi in sprejemanju zakonodaje. Zato smo prepričani, da bi bilo v bodoče smiselno razmisliti tudi o možnostih za reorganizacijo, vzpostavitev drugačne sestave tega organa. Predvsem tako, da bi svoje predstavnike imele tudi skupine starejših državljanov oziroma upokojencev, mladih, študentov in podobno – torej, da bi bili lahko v enaki meri zastopani interesi teh skupin ljudi kot so zdaj zastopani interesi lokalnih skupnosti in ostalih interesnih skupin.
Zavzemamo se za reformo Državnega sveta vsaj v delu spremembe postopka ponovnega odločanja. Poslanci so po vetu Državnega sveta pred dvema slabima rešitvama: ali sprejmejo zakon s sporno ureditvijo vred, ali zavrnejo zakon v celoti zaradi ene sporne rešitve v njem. Rezultat obeh je noveliranje zakona po postopku ponovnega odločanja, ki pomeni izgubo časa (zakonodajni postopek traja več mesecev), energije in dodatno delo Državnega zbora in Vlade. Če bi Državni svet v vetu lahko predlagal amandmaje k zakonu, bi imel Državni zbor možnost popravljati zakon že v postopku ponovnega odločanja. Pridobili bi na učinkovitosti zakonodajnega postopka in kvaliteti sprejete zakonodaje. Državnemu svetu bi lahko dali večjo vlogo tudi na drugih področjih (npr. pri obravnavi zadev EU). »
SLS: Državni svet RS je zelo potreben državni organ. Še toliko bolj, od kar je parlamentarna politika izgnala župane in predstavnike lokalnih skupnosti iz Državnega zbora RS, in so zdaj vsaj ti 22 predstavniki lokalnih interesov v Državnem svetu RS še edini glas razuma. V SLS pa bi predlagali spremembo zakonodaje tako, da ne bi Državni svet RS imel zgolj možnosti podajanja veta na zakone, ki jih sprejema Državni zbor RS, ampak da bi lahko Državni svet RS sam lahko podal tudi posamične predloge sprememb in dopolnitev zakonov – predlagal spremembe posameznih členov zakona, in bi potem tako spremenjen zakon lahko šel v ponovno odločanje v DZ RS.
GAS: Državni svet je potreben organ. To je stičišče civilne družbe in politike, ki skrbi za bolj kakovostno zakonodajo. Uvedli bi 4. branje zakona.
Ste za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Če da, na kakšen način, če ne, zakaj ne?
SD: Da, smo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Preoblikovali ga bomo znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja in mimo zasebnih zavarovalni.
ZZD: Ne. Konkurenca med zavarovalnicami lahko privede do ugodne ponudbe storitev za državljanke in državljane in hkrati pomembno vpliva na uravnavanje cen zdravstvenih storitev.
SNS: Smo.
DD: Zaenkrat ne. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je odigralo svojo pozitivno vlogo pri mehkejšem prehodu iz socialističnega sistema, ker si v zdravstvu nismo želeli zelo hudih problemov, če bi že takoj pred 25 leti uvedli konkurenco. V Dobri državi nismo za takojšnjo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker je edini ukrep za njegovo nadomestitev povečanje prispevne stopnje, kar bi negativno vplivalo na gospodarstvo.
Na spremembe v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju moramo gledati kot celoto, ki jo tvori z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. V Dobri državi smo za to, da uvedemo pravo zdravstveno zavarovanje, ki zdaj pri nas v resnici ni zavarovanje, ampak vse bolj izgleda kot nekakšna obdavčitev. Povsod po Evropi imajo zdravstveno zavarovanje urejeno po principu veljavnih predpostavk zavarovalništva in zelo podobno zavarovanjem za avto ali hišo, po principu plačaš natanko tisto in toliko, kar ti zavarovalnica za ta denar potem tudi krije. Pri našem današnjem zdravstvenem zavarovanju pa ni tako, saj ne vemo, koliko bomo plačali. Večja višina vplačila nima prav nobenega vpliva in tudi ne omogoča kakšne (višje, boljše) storitve. Plačaš več, da mogoče dobiš enako!
Pravo zdravstveno zavarovanje mora delovati tudi preventivno, da tistim zavarovancem, ki sami dobro skrbijo za svoje zdravje priznava boniteto (nagrado), npr.: odbitna franšiza oz. zmanjšanje premije.
LMŠ: Zagovarjamo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na način, da bodo ljudje natančno vedeli, katere storitve plačujejo z dodatnim zavarovanjem in kaj jim to zavarovanje natančno nudi. Zavarovalna premija takšnega zavarovanja bi bila lahko odvisna od socialnega statusa. Prav tako bi lahko z dodatnimi popusti spodbujali zdrav način življenja.
Pirati: Da ter ga nadomestili z razširitvijo obveznega zdravstvenega zavarovanja na javni zdravstveni blagajni.
Levica: Da, ker je socialno nepravično in ekonomsko neučinkovito. Upokojenci in delavci z najnižjimi plačami so primorani plačevati enake premije kot direktorji in politiki. Hkrati pa zaradi visokih stroškov marketinga, kapitalskih rezerv in profitov zdravstveni sistem letno izgubi 60 milijonov evrov. Dopolnilno zavarovanje bi ukinili tako, da bi ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo, tako da bi premožnejši prispevali bistveno več kot zdaj, ostali manj.
ZSi: V ZSi smo za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in zvišanje obveznega zdravstvenega zavarovanje za odstotek, ki bo prenesel denar iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja v zdravstveni sistem.
NSi: NE, menimo namreč, da bi morala imeti država močno regulativno vlogo, v posamezna dogovarjanja pa je potrebno zdravstvene zavarovalnice bolj vključiti. Zdravstvene potrebe namreč rastejo mnogo hitreje kot razpoložljiva sredstva, zato bo v prihodnosti ključno dopolnjevanje javnih sredstev z zasebnimi. Seveda pa je vedno potrebno zagotavljati univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev vsem državljanom, država mora poskrbeti za dostopnost do storitev tudi socialno šibkim.
ZL&S: Združena levica: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je nujno zato, ker je premija za vse enaka, ne glede na materialni položaj zavarovancev. Pri tem zavarovanju ni nujne solidarnosti, postalo pa je dejansko obvezno. Predlagamo dodatno prispevno stopnjo v obliki enakega odstotka, iz netto prejemkov oseb, kar pomeni, da bi bogati prispevali (zlahka) več, revnejši pa znatno manj. Nobenih lestvic, ki dajejo »potuho« bogatim! Če so plače 1.10 ali 1.20, naj temu sledijo tudi prispevki! SLOGA: Ne.
SAB: Prepričani smo, da bi moralo biti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot je urejeno danes, del obveznega zdravstvenega zavarovanja. To zavarovanje bi ukinili, predlagali pa bi uvedbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obliki, da bi zdravstvene zavarovalnice res lahko ponujale nadstandard, ne pa storitev, ki bi dejansko morale biti del obveznega zdravstvenega zavarovanja.
SMC: To je bila že zaveza, ki si jo je postavila aktualna vladna koalicija, a zakon na žalost ni bil podprt na parlamentarni poti, pri čemer je temu najbolj nasprotovala Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), čeprav bi ravno upokojencem predstavljalo, prineslo bolj pravično plačevanje zdravstvenih prispevkov. Nadomestil bi ga zdravstveni prispevek, ki je solidaren pri zbiranju sredstev z upoštevanjem dohodkovne zmožnosti in enakomernejše obremenitve zavezancev ter tako bolj pravičen in solidaren sistem financiranja za zadovoljitev zdravstvenih potreb.
SLS: Da. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpiramo, vendar je treba na novo postaviti košarico storitev, ki jih krije osnovno zavarovanje. Glede na to, da so pravice, ki izhajajo iz osnovnega zavarovanja, za vse enake, mora tudi tu pri določenem znesku obstajati določena kapica. Vsekakor pa je na to področje treba pripeljati več ponudbe in več možnosti za zavarovance.
GAS: Nismo za ukinitev konkurence zdravstvenih zavarovalnic. Brez njih bi bil zdravstveni sistem
popolnoma nenadzorovan in zlorabljen v nedogled. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je
upravičeno predvsem za poklicne bolezni in rizične življenjske stile.
Kako komentirate dejstvo, da med 20 strankami, ki kandidirate v vseh volilnih enotah, le pri eni mesto predsednika zaseda ženska?
SD: Socialni demokrati si prizadevamo za enake možnosti ženski in moških. Tudi zato je na naši listi večji delež zastopanosti obeh spolov, kot minimalno predpisuje zakon. To imamo določeno tudi v naših internih aktih.
ZZD: Da ima avtor prispevka, ki naj bi pokrival volitve v Sloveniji, napačne podatke. Stranki sta namreč dve, med njima tudi Za zdravo družbo, v kateri enakopravnost spolov deklarativno udejanjamo s funkcijo predsednice in predsednika stranke ter podpredsednice in podpredsednika stranke.
SNS: To je zadeva vsake stranke. Vodilno mesto je rezervirano za kvaliteto, ne glede na spol.
DD: Želeli bi si več žensk na vodilnih mestih strank. Kar se tiče stranke Dobra država pa so ženske zelo dobro zastopane v organizaciji stranke, nenazadnje to odraža tudi naša kandidatna lista.
LMŠ: Gre za odločitev vsake posamezne stranke.
Pirati: Pirati bi radi živeli v svetu, kjer ženske v politiki niso prisotne le zaradi izpolnjevanja kvot temveč zato, ker lahko političnemu diskurzu doprinesejo temeljno drugačne pristope do reševanja težav in iskanja rešitev. To se mora odražati tudi v ustrezni zastopanosti žensk na položajih predsednic strank.
Levica: Čeprav mednarodne primerjave potrjujejo, da smo formalno gledano ena izmed enakopravnejših držav, pa smo še daleč od končnega cilja, tj. popolne izenačitve možnosti, ki se odraža skozi dejansko enako obravnavo, odpravo učinkov t.i. steklenega stropa, enakomerno zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih mestih, ubranitev reproduktivnih pravic žensk in odpravo vsakršne stigmatizacije, varstvo pred nasiljem in spolnim nadlegovanjem, zagotovitev ženskih delavskih pravic ter preseganje neformalnih pritiskov, ki so jih ženske deležne v neproporcionalni večji meri kot moški.
ZSi: Vzrokov za majhno število žensk v politiki je več. Eden izmed njih je, da so ženske po svoji naravi bolj usmerjene v druga področja. Drugi razlog je gotovo, da politika ni tisto, kar bi morala biti in jih tudi to podobno kot mnoge moške, odvrača od delovanja v politiki. V Gibanju Zedinjena Slovenija želimo sedanji sistem spremeniti v ljudovlado, v pravičen sistem, v katerem bodo slišane tako ženske kot moški.
NSi: V Novi Sloveniji smo imeli žensko predsednico vse od leta 2008, letos je to mesto po uspešnih letih vodenja stranke prepustila mlajšemu predsedniku. Menimo, da t.i. spolne kvote oziroma »ženske kvote« ne morejo biti zakonsko regulirane. Tudi, če te kvote določa zakon, na koncu odločajo volivci, ki se ne odločajo po spolu kandidatov. Enakopravna zastopanost obeh spolov v politiki je stvar zrele demokratične družbe.
ZL&S: Tudi to je dokaz, da je Slovenija še zelo tradicionalno in patriarhalno usmerjena država. Dokazano velja: višja kot je politična moč nekega položaja manjša je verjetnost da ga bo zasedla ženska. Ko bo določeno število žensk v politiki, se bodo tudi politike spremenile. Tudi zato napredne države uvajajo kvote kot, čeprav je dejstvo, da je praktično nemogoče določiti, kje je kritična masa sprememb. Kaj bo takrat drugače? Bo država bolj socialno usmerjena? Razmišljanje v tej smeri je nesmiselno. Ženske so prav tako kot moški del socialnega prostora. Seveda pa to še ni razlog, da si ne bi prizadevali za enake možnosti žensk in moških tudi v prostoru politike. In reči »saj lahko vstopite v politiko« je enostavno zavajanje in licemerstvo.
SAB: To kaže, da ženske v naši družbi še vedno ne dobijo priložnosti, čeprav so vsaj tako sposobne kot moški. Zato v naši stranki podpiramo uvedbo spolnih kvot tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu. V politiki je uvedba kvot zalegla: v zadnjem sklicu državnega zbora je bila že tretjina poslank.
SMC: Vstop v aktivno politično delovanje je odvisen od volje vsakega posameznika, ne glede na spol. Vsakomur pa pripada pravica do svobodne izbire poklica oziroma zaposlitve, v kar ni niti primerno niti dovoljeno posegati.
SLS: Kdo vodi stranko je prepuščeno organom in članom posamezne politične stranke. V SLS imamo na kandidatni listi za DZ kar 43% delež ženskih kandidatk.
GAS: V naši stranki so aktivni predvsem zaposlene in zaposleni v gospodarstvu. Članice se težko odločajo za prevzem vodilnih mest, ker jim to največkrat ne dopušča čas, dostikrat se tudi ne želijo javno izpostavljati. Za druge stranke ne moremo odgovoriti.
