Zdaj gre zares in strankam, ki se borijo za vstop v državni zbor, se ure hitro odštevajo: v nedeljo oziroma ponedeljek bo namreč že nekoliko bolj jasno, katere politične sile bodo krojile politiko Slovenije v naslednjih štirih letih.
Če se je predvolilna kampanja začela precej "vljudno", saj se praviloma v soočenjih kandidati niso posluževali "težkih" besed za diskreditacijo nasprotnikov, pa se očitno razpoloženje v zaključku nekoliko spreminja in smo bili priče nekaj "trkom" in nekorektnega besednega obkladanja med političnimi veljaki.
S kakšnimi prijemi do glasov
Politične stranke se za prepričevanje volivcev poslužujejo najrazličnejših prijemov, koliko so pri tem uspešne, pa bodo pokazale parlamentarne volitve prihodnji teden. V kampanji so padle tudi nekatere težke besede, posamezne volilne obljube in izjave pa so odmevale tudi v širši javnosti.
Twitter kot gojišče hujskaške strankarske ideologije in sovraštva, sankcij ni nobenih
Pisanje na twitterju pa je povsem druga zgodba. Ker za pisce odkrito sovražnih in hujskaških zapisov sankcij ni, ni tudi meje, do koder seže domišljija piscev. Med tistimi, ki širijo sovraštvo, so tudi imena in priimki, ki na letošnjih volitvah kandidirajo na strankarskih listah in želijo predstavljati - glede na zapisano očitno le del - prebivalcev Slovenije.
Politične stranke in posamezni kandidati so se kampanje lotili na različne, bolj ali manj posrečene načine, z nekaterimi pa so vzbudili tudi precej pozornosti javnosti in različne odzive. Gre tako za prijeme, ki se jih poslužujejo stranke, kot tudi za odmevne izjave posameznih kandidatov.
Za eno od njih je poskrbel poslanec SDS Branko Grims, ki se je v soočenju na Televiziji Slovenija zavzel za zaščito slovenske meje pred migranti, pri čemer bi denar za zagotavljanje varnosti v SDS med drugim našli v sredstvih, ki se jih sedaj namenja nevladnim organizacijam. Izjava je naletela na ogorčene odzive tako političnih tekmecev kot nevladnih organizacij.
V večini parlamentarnih strank so Grimsu in SDS očitali radikalni desni populizem ter posvarili pred orbanizacijo Slovenije. Tudi po mnenju Mirovnega inštituta, ki ga je Grims navedel kot primer nevladne organizacije, za katere se denar meče skozi okno, je iz njegove izjave "razviden orbanovski namen kriminalizacije civilne družbe in ustrahovanje nevladnih organizacij".
SDS sicer ni edina stranka, ki v kampanji izpostavlja potrebo po varovanju in zaščiti slovenskih meja. Na protibegunsko retoriko denimo stavijo tudi v zunajparlamentarnih SNS in SLS, ki s plakati opozarja, da "Slovenija ni samo Ahmad".
Na nevarnost takšne retorike želi del civilne družbe opozoriti tudi s shodom Proti politiki sovraštva, ki ga na družbenem omrežju Facebook napovedujejo za 31. maj na ljubljanskem Trgu republike. Na shod so med drugim opozorili tudi v SMC in na Mirovnem inštitutu.
Tonin za splav ne bi plačeval iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja
V javnosti je odmevala tudi izjava predsednika NSi Mateja Tonina za Večer o splavu. Kot je pojasnil, je za to, da se oteži pot do splava in da ga ne bi financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Na izjavo so se med drugim kritično odzvali pri Inštitutu 8. marec, kjer so zapisali, da ni svobodne izbire brez popolne svobode ženske pri razpolaganju z lastnim telesom. Ogorčenje so izrazili tudi v SD ter koaliciji Združena levica in Sloga.
Rokovanja ni bilo
Volilna kampanja je poglobila spor med Matejem Toninom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Ta se vleče od Toninovih očitkov Erjavcu o njegovem vikendu na Hrvaškem in o tem, da naj bi bil Erjavec odgovoren za propadlo arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Erjavec je obtožbe večkrat zanikal in napovedal tudi možnost, da bi Tonina sodno preganjal. Spor se je zaostril do te mere, da se Erjavec s Toninom po enem izmed televizijskih soočenj ni želel rokovati.
Janševo vabilo Erjavcu: Pokliči na povolilni ponedeljek
Na istem soočenju se je iskrilo tudi med predsednikom SDS Janezom Janšo na eni ter koordinatorjem Levice Luko Mescem in Erjavcem na drugi strani. Janša je Erjavca, kljub njegovemu zatrjevanju, da DeSUS ne bo šla v koalicijo s SDS, povabil, naj ga po volitvah pokliče.
Jelinčič opletal s cepcem
Ostri so bili tudi toni med predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem in predsednikom Solidarnosti Urošem Lubejem na četrtkovem televizijskem soočenju zunajparlamentarnih strank. Jelinčič je Lubeju namreč med drugim zabrusil, da je cepec, Lubej pa mu je vrnil z besedami, da govori o sebi.
Bonboni v obliki lubenic
Po tistem, ko so v SD opozorili nase s plakati v straniščih gostinskih lokalov, se je kampanje na provokativen način lotil tudi njihov kandidat v Dupleku Žiga Štajbaher. Med volivce namreč deli bonbone v obliki lubenic, s čimer neposredno cilja na protikandidata v svojem volilnem okraju, nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ta naj bi namreč, kot je zatrjeval, veliko zaslužil z gojenjem lubenic na svojem posestvu.
V tokratni kampanji še posebej izstopajo tudi prijemi SDS, ki ji javnomnenjske raziskave napovedujejo volilno zmago. Volivce nagovarjajo na različne načine, tudi s pomočjo različnih videoposnetkov, med njimi takšnega z naslovom Ste že slišali za program SDS, v katerem različni posamezniki izražajo prepričanje, da jim bo zmaga SDS na volitvah prinesla višje plače, zaposlitev in višjo rodnost.
Na spletnem kanalu YouTube se je že pojavila parodija na omenjeni videoposnetek, v katerem inštitut Danes je nov dan opozarja, da SDS posredno financirajo madžarski poslovneži, povezani z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Ta je tudi javno podprl SDS z udeležbo na njihovi konvenciji, s podporo iz tujine pa se rade pohvalijo tudi druge stranke.
Parodično različico iz filma Butec in butec pa je dobil plakat predsednika DeSUS Karla Erjavca in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki promovirata t. i. levi blok.
